Jeza na davčne skrivalnice

New York – Sredi aprila morajo Američani oddati davčne­ napovedi. Ker se je ta dan zaradi praznikov­ zamaknil na torek, je na tisoče ljudi po ZDA izrabilo soboto za proteste in zahtevalo od predsednika, naj pokaže, koliko davkov plačuje. Donald Trump jih je vprašal, kdo jim je plačal, da so odšli na ulice, in dodal, da so volitve končane.

Tradicijo, da ameriški predsedniki pokažejo svoje davčne napovedi, je sredi sedemdesetih let uvedel Gerald Ford. Trump se je med kampanjo izmotaval, da jih ne more, ker jih pregleduje davkarija (ameriška davčna uprava IRS je sicer dala vedeti, da to ni ovira), kot predsednik pa je odmahnil in dejal, da to nikogar ne zanima. Zato se je v New Yorku, Chicagu, Los Angelesu in številnih drugih ameriških mestih v soboto zbralo na tisoče Američanov, ki so dokazali, da to ni res. Nekaj sto jih je odkorakalo tudi v bližino Trumpovega razkošnega kluba Mar-a-Lago, po novem floridske Bele hiše (predsednik je bil konec tedna seveda znova na jugu, že sedmič, in vihtel palice na svojem igrišču za golf West Palm Beach).

»Seveda nas zanimajo [njegove davčne napovedi], radi bi vedeli, od kod prihaja v bistvu neomejena davčna olajšava zadnjih let. Zdi se, da se je izmuznil in ne plačuje svojega deleža [državi],« je za javni radio NPR dejal Robert Saplin, eden od floridskih protestnikov. Živahno je bilo v kalifornijskem univerzitetnem mestu Berkeley, kjer so hkrati potekali protesti proti in v podporo predsedniku ter se hitro sprevrgli v spopad med udeleženci obeh, pri čemer je policija priprla 21 ljudi, 11 je bilo poškodovanih. V prestolnici Washington so se demokratski člani kongresa bolj mirno pridušali, da bodo nadaljevali pritisk na Trumpa, naj pokaže, kaj se skriva v njegovih davčnih napovedih. Vodja demokratske senatne manjšine Chuck Schumer je napovedal, da bi predsednikove skrivalnice lahko ogrozile dogovor med strankama, ki ga predsednik potrebuje za napovedano reformo davčnega sistema.

Zakon TRUMP

Trumpovo vztrajno skrivanje lastnih financ je spodbudilo ugibanja, kaj se skriva v njih. Od povezav z Rusijo ali velikanskega osebnega dolga do spoznanja, da je njegovo premoženje precej manjše od 10 milijard dolarjev, s katerimi se javno baha. Nekaj drobnih razkritij – od poročila New York Timesa lani jeseni, da je skoraj milijardo dolarjev izgube sredi devetdesetih lahko pretvoril v slabi dve desetletji izogibanja plačila davka na dobiček, do Rachel Maddow z liberalne televizijske postaje MSNBC, ki je pred dvema tednoma ponosno mahala z dvema stranema davčne napovedi iz leta 2005 – je samo spodbudilo vprašanja. Pri tem republikanski kongres ne kaže zanimanja, da bi prisilil predsednika k finančni ­odkritosrčnosti.

Zato pa je toliko bolj živahno na ravni zveznih držav, kjer kipi od pobud in zamisli, kako bi prisilili Trumpa, naj objavi davčne napovedi. V že 26 državah so lokalni parlamentarci predlagali zakone, po katerih bi morali predsedniški kandidati pokazati svoje osebne finance, če bi se hoteli v teh državah uvrstiti na volilne lističe. V državi New York je lokalni senator Brad Hoylman decembra pripravil predlog, da morata kandidata za predsednika in podpredsednika predati volilni komisiji davčne napovedi za vsaj pet let, s čimer bi postale javne, kratica zakona v angleščini pa je – TRUMP.

Radovedni volivci

Takšni posegi bi prišli v poštev šele pred volitvami 2020, poleg tega je precejšnja verjetnost, da pogojevanje ne bi prestalo ustavne presoje na vrhovnem sodišču. To je leta 1995 zavrnilo poskus Arkansasa omejiti število mandatov za zvezne kongresnike, saj ustava jasno določa pogoje, ki jih morajo izpolnjevati kandidati. Obstaja sicer možnost, da zvezna država poseže v postopek določanja elektorjev  – delegatov, ki dejansko izvolijo predsednika ZDA, saj jim ustava to omogoča (v teoriji lahko zvezne države celo ukinejo volitve predsednika in same določijo elektorje), toda to je Pandorina skrinjica, ki je nihče noče odpreti, saj bi sprožila neslutene posledice.

Druga težava je, da niti ena zvezna država, v kateri je Trump lani zmagal, nima demokratske večine v lokalnih parlamentih, republikanci pa zelo verjetno ne bodo potrjevali zakonov, ki bi omejevali njihovega kandidata, čeprav je to Donald Trump. Ta se lahko leta 2020 odpove kandidaturi v modrih državah, kot sta denimo Kalifornija in New York, saj ima v njih zelo majhne možnosti za zmago, in se tako izogne morebitnim zahtevam po razkritju davčnih napovedi.

Za zdaj se zdi edina realna možnost za vpogled v Trumpovo poslovanje naraščanje nejevolje med desnico v kongresu, saj hoče že več kot ducat republikanskih kongresnikov videti njegove davčne napovedi. Še posebej, ker to po anketah sodeč podpira tudi večina volivcev.