Tiskane izdaje
Hongkong − Medtem ko so hongkonške ulice danes še naprej vrele od protestiranja več deset tisoč študentov in meščanov, ki so zahtevali resnično demokracijo, se je pekinški Trg nebeškega miru spremenil v oltar, na katerem so se najvišji voditelji poklonili mučenikom, ki so padli za domovino.
Na Kitajskem so prvič obeležili nov državni praznik, Dan mučenikov. Partijski in državni vodja Xi Jinping ter člani Stalnega komiteja Politbiroja so na spomenik narodnim junakom na Tiananmenu položili vence in vse sodržavljane, ki so se od prve opijske vojne leta 1840 do danes žrtvovali za nacijo, počastili z minuto molka.
Več kot tri tisoč funkcionarjev, sorodnikov umrlih in otrok s pionirskimi rutkami se je z belimi in rumenimi krizantemami na prsih (na Kitajskem sta bela in rumena barvi žalovanja, krizanteme pa pogrebno cvetje) klanjalo pred spomenikom. Že po tem, da so med mučeniki tudi vojaki Čangkajškovega Kuomintanga (Nacionalistična stranka), ki so padli med drugo kitajsko-japonsko vojno (med letoma 1937 in 1945), je očitno, da Xi Jinpingov politični program bolj temelji na združujočem patriotizmu kakor pa na ideoloških razlikah.
Seveda pa med mučeniki ni študentov in meščanov, ki so umrli med zadušitvijo prodemokratskega gibanja leta 1989, prav v okolici istega spomenika na sredi Trga nebeškega miru, ki so ga v noči med 3. in 4. junijem prerešetali naboji. Medtem, ko je Xi pel državno himno »Marš prostovoljcev«, so opazovalci ugibali, o čem razmišlja in kako namerava končati naraščajoče proteste v Hongkongu.
Na voljo je malo izbire.
Voditelj hongkonške vlade Leung Chun-ying je danes od demonstrantov zahteval, da nemudoma končajo proteste in jim zagotovil, da Peking ne bo popustil in ne bo dovolil, da lista kandidatov za njegovega naslednika vključuje katera koli druga imena kakor tista, ki jih bo izbral kitajski partijski vrh. Formula »glasujte za enega od tistih, ki ga mi izberemo« je najboljše kar lahko Hongkong pričakuje leta 2017, je zatrdil nepriljubljeni Leung ter zavrnil zahteve demonstrantov, da odstopi.
Voditelji gibanja Okupirajmo Central so dali kitajski vladi do srede rok za sprejetje njihovih zahtev in vrnitve miru v mesto z 7,2 milijona prebivalcev.
Medtem ko so se hongkonški demonstranti pripravljali na še eno noč, prebito na ulicah, se je Peking prebudil z 22 milijoni cvetličnih lončkov, postavljenih vzdolž prometnic in javnih trgov. Osrednja košara, postavljena na sredo Tiananmena in visoka 15 metrov ter potonike, magnolije, hibiskus in kitajske rože obeležujejo 65. rojstni dan Ljudske republike Kitajske.
Za Xi Jinpinga bi bil praznik najboljša priložnost, da se ponovno razgovori o »kitajskih sanjah«, če ga ne bi iz Hongkonga preganjale more, za katere se bo šele pokazalo, do kake mere bodo omajale ali (kar je bolj malo verjetno) okrepile njegovo pozicijo v partijskih in vojaških vrstah.
Ni dvoma, da bo nadaljnje poteze v Hongkongu povlekel Peking. Najbolj ostri ukrep, po katerem lahko poseže Xi, je policijska ura. Uporaba sile, še posebej če bi to pomenilo prelivanje krvi, ne bi samo skalila kitajske odnose s sosednjimi državami in Zahodom, ampak bi tudi tvegala, da se med Kitajci prebudijo spomini na tiananmenski pokol, tragedijo, ki so jo v imenu stabilnosti, razvoja in splošne krepitve nacije, potisnili v aktivno pozabo.
Xi tudi zelo dobro ve, da Hongkong ni Peking, saj je v bivši britanski koloniji potreba po avtonomiji močnejša od patriotizma, svetost svobodnih medijev pa večja od »ognjenega zidu« cenzure. Tiskovna predstavnica zunanjega ministra Hua Chunying je opozorila »tuje sile«, da naj se držijo ob strani in naj ne pozabijo, da spada Hongkong pod kitajsko suverenost. Nekateri kitajski uradniki so razširili govorice, da ameriški konzulat za udeležbo v gibanju Okupirajmo Central vsakemu demonstrantu plača 100 dolarjev. »Želim si, da bi konzulat res imel teh 50 milijonov dolarjev,« je na to odgovoril generalni konzul ZDA Clifford Hart.
Ena od možnih opcij je zamenjava Leung Chun-yinga kot žrtvenega jagnjeta. Vendar pa trenutno ni znano, koga bi si Peking želel na njegovem mestu, še manj pa je jasno, kaj bi temu sledilo in preko katere osebe bi partijski vrh komuniciral z organizatorji gibanja.
Za Xija bi se podaljševanje protestov v nedogled lahko sprevrglo v politično past, ki jo komaj čakajo nasprotniki njegove politike. Viri pravijo, da so visoki oficirji na poveljniških pozicijah v Narodnoosvobodilni vojski (NOV) že pokazali pripravljenost na sabotažo Xijeve kampanje proti korupciji, ki je prodrla globoko v vojaške vrste. Tako je bila, pravijo, namerno ustvarjena napetost vzdolž kitajsko-indijske meje prav v trenutku, ko je bil Xi na obisku v New Delhiju. Namen poveljnikov, ki so za tem stali, ni bilo samo porušenje začetnega zaupanja med obema voditeljema, ampak tudi da pokažejo, kako vrhovni poveljnik nima nadzora nad periferijo velike države. Zelo težko je človeku, ki stoji na čelu 1,4 milijarde Kitajcev, zadati bolj resen udarec.
Do zdaj je Xi svojo avtoriteto gradil na odločnosti, ki jo je pokazal v boju proti korupciji in terorizmu, zato je Hongkong najtežji test, ki ga mora opraviti. Kitajska nima več tolerance za šibke voditelje. Še bolj zato, ker jo v bližnji prihodnosti čaka veliko bolj zapleten projekt nacionalne združitve s Tajvanom. Ker Tajvanci opazujejo Hongkong kot predigro svoje usode, je pritisk na Xi Jinpinga, da čim prej najde rešitev, s katero bo poslal hongkonške protestnike domov, še toliko večji. Še preden nekateri od njih postanejo mučeniki, ki se jim bodo klanjali borci za demokracijo.
