Potem ko je v soboto zvečer okoli milijon državljanov Južne Koreje šlo na ulice Seula in zahtevalo odstop predsednice Park Geun Hje, je državno tožilstvo naznanilo, da jo bo v torek ali sredo poklicalo na zaslišanje, kar v tem primeru naznanja uvod v njeno zamenjavo.
Tožilci bodo predsednico še posebej spraševali o pritiskih, ki jih je domnevno izvajala na nekaj velikih južnokorejskih čaebolov (konglomerati, ki so stebri močnega južnokorejskega gospodarstva). Od njih je zahtevala večje donacije za šport in kulturo. Tako se je v podjetja in fundacije, ki so pod neposrednim nadzorom predsedničine najbližje prijateljice in neformalne svetovalke Čoi Sun Sil ter njene hčere, stekalo na milijone evrov.
Škandal je izbruhnil, ko je novinar južnokorejske televizije JTBC na odpadu zunaj rezidence Čoi Sun Sil našel zavrženo tablico s predsedničinimi govori in tajnimi dokumenti o nacionalni varnosti. Čoi ni zmogla prav dolgo zanikati lastništva tablice, saj je bilo na njej več njenih selfijev. S tem se je začela odmotavati nit, ki je vodila do same predsednice.
V zvezi z doniranjem pod pritiskom Modre hiše (kakor se imenuje predsedniška palača v Seulu) so tožilci prejšnji teden že zaslišali voditelje konglomeratov Samsung Electronics, Hyundai Motor in Hanjin, a so njihove izjave za zdaj tajne.
Padec priljubljenosti
Prvič v zgodovini Republike Koreje (kot se uradno imenuje Južna Koreja) se bo zgodilo, da se bo aktivni voditelj države znašel pred tožilci. Park se je zaradi škandala, ki je zamajal zaupanje v temeljne državne institucije, ljudstvu že dvakrat opravičila, a ji to v obupnem poskusu, da konča politično krizo in državi povrne stabilnost, ni prav nič pomagalo. Njena priljubljenost je padla na pičlih pet odstotkov, zato prav gotovo ni upanja, da bo ostala na položaju do februarja 2018, ko se ji izteče mandat.
Čeprav je bilo v zgodovini Južne Koreje že več škandalov, povezanih z voditelji države, niti eden od desetih predhodnih predsednikov ni zapustil Modre hiše pred iztekom mandata. Tokrat se zdi, da je to edina možnost. Čeprav namerava Park Geun Hje še enkrat nagovoriti ljudstvo, je malo verjetno, da bodo njena opravičila in globoki pokloni v tretje vzbudili kakršnekoli simpatije ljudstva.
Sobotne demonstracije so pokazale, kako zelo je 50-milijonski narod razočaran nad predsednico. Ta je na volitvah decembra 2012 zmagala predvsem zaradi vizije o prihodu »nove dobe upanja in sreče«. Iz drugih krajev je v glavno mesto pripotovalo na stotisoče ljudi, a so protesti potekali tudi v drugih velikih središčih Južne Koreje. Časopis Čosunilbo ugotavlja, da so bile demonstracije največje v moderni zgodovini države, celo večje od protestov junija 1987, ko so državljani takratnega predsednika in zadnjega vojaškega diktatorja Čun Du Hvana prisilili, da privoli v svobodne volitve novega voditelja države.
Trenutki splošne negotovosti
Po mnenju južnokorejskih analitikov sta Park Geun Hje preostali samo dve realni možnosti: da takoj poda odstop ali pa da počaka na javno obtožnico, ki pa bo mogoča, če bodo tožilci ugotovili, da je kršila zakone ali ustavo, in če dvotretjinska večina v parlamentu izglasuje sklep o začetku sodnega procesa.
Vladajoča stranka in opozicija se zavzemata, da Park Geun Hje poda »redni odstop«, saj ta ne bi odprl prostora za kaotično tekmo za Modro hišo.
V trenutku splošne negotovosti nad Tihim oceanom tako v sami Južni Koreji, ki je eden od pomembnih členov v verigi majave območne varnosti, ni osebnosti, ki bi se lahko pogovarjala z novim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Še bolj nevarno je, da v Seulu v tem trenutku ni človeka, ki bi lahko takoj odgovoril na možne provokacije Severne Koreje. Politična kriza v tej državi zato v sebi nosi elemente nevarnosti za svetovni mir.
Trump se je delno že odmaknil od predvolilnih obljub, da bo s Korejskega polotoka umaknil ameriške vojake in Južno Korejo prisilil, da se sama ukvarja z jedrsko nevarnostjo s severa. Številna neodgovorjena vprašanja pa vse več južnokorejskih volivcev napeljujejo na prepričanje, da bi bil najboljši naslednik Park Geun Hje zdajšnji generalni sekretar ZN Ban Ki Mun. Če bi hotel kandidirati za predsednika, bi moral počakati do 31. decembra, ko se izteče njegov mandat v New Yorku, kar pa bi bilo nemogoče, če bi predsednica takoj odstopila, saj bi to pomenilo, da morajo izvesti nove volitve v 60 dneh. Vprašanje, na katero je treba hitro odgovoriti, je, ali je mogoče trenutno stanje podaljšati brez nepopravljivih posledic.













