Tiskane izdaje
Če je svet v prvo četrtletje stopil z zvrhano mero optimizma, pa bo vsaj začetek drugega četrtletja v znamenju negotovosti, ki se prav lahko s finančnih trgov zaleze tudi v podjetja in med prebivalce. Optimizem z začetka leta je skopnel. Svetovni finančni trgi so marca močno nihali. Netenje trgovinskega spora med ZDA in Kitajsko pa pušča posledice tudi v širšem gospodarstvu. Gospodarske napovedi sicer ostajajo zelo optimistične, a kar veliko podjetij je pri kratkoročnih načrtih precej zadržanih.
■ Umiritev optimizma
Analitiki pričakujejo okoli 2,7-odstotno medletno rast evrskega gospodarstva v letošnjem prvem četrtletju. Gospodarski vzpon ostaja približno tako močan kot ob koncu lanskega leta. Vendar nekateri statistični indikatorji kažejo na umiritev. Med drugim so se zmanjšali izvozna pričakovanja in pričakovana proizvodnja. Vsaj za zdaj pa ostaja dokaj dobro razpoloženje v Sloveniji. A tudi v Sloveniji je zaznati povečano previdnost, kar se je marca poznalo v skromnejši rasti cen življenjskih potrebščin.
■ Polna zaposlenost
Skoraj vsa Evropa, in tudi Slovenija, se veseli rasti zaposlenosti. Slovenija tako malo brezposelnih ni imela že vse od leta 2009. Kar nekaj podjetij ima težave s pridobivanjem delovne sile. Ker je vsaj v Sloveniji pričakovati nadaljevanje tega trenda, se bo to verjetno poznalo tudi v rasti plač. Ker prihajajo meseci zaposlovanja, velja opozorilo, da bo delavce letos težje najti kot v preteklih letih, in v iskanje (sezonskih) delavcev se bo treba podati prej kot običajno.
■ Višja premija slovenskega državnega dolga
Zahtevani donos slovenskega državnega dolga se je gibal vzporedno z drugimi državnimi obveznicami evrskega območja. A vendarle velja opozoriti, da se je opazno povečala razlika do zahtevanih donosov nemških državnih obveznic. Volitve in morebitne težave pri sestavljanju vlade bi lahko to razliko še povečale. Slovenija se je sicer v prvih treh mesecih zadolžila za 2,8 milijarde evrov, kar zadošča za večino letošnjih potreb državne blagajne.
■ Ljubljanska borza vrh dosegla že januarja
SBITOP je v prvem četrtletju pridobil dober odstotek vrednosti, kar je precej bolj blagodejno od razvoja dogodkov na drugih svetovnih borzah. A vrh je bil dosežen že konec januarja. Padec vlade ni bistveno zatresel cen delnic. Od delnic prve borzne kotacije so se najbolj, za 12 odstotkov, podražile delnice Save Re. Delnice Luke Koper so se pocenila za dva odstotka. Upravljavec koprskega pristanišča je imel v prvih treh mesecih zaradi menjave uprave kar nekaj težav z učinkovitostjo.
■ Začetek zloma kriptovalut
Z novoletnimi prazniki se je končala tudi vročica kriptovalut. Vrednost bitcoina se je letos zmanjšala za več kot polovico. Kar nekaj spletnih portalov je nehalo oglaševati izdaje kriptožetonov. Kot vse kaže, bodo kriptovalute in vse, kar je z njimi povezano, postale tudi regulirane. To pa bo še zmanjšalo zanimanje zanje. Kriptovalute, ki jih finančni sektor označuje za kriptopremoženje, bodo predvidoma dobile več značilnosti menjalnih sredstev. A še vedno velja opozorilo, da kar nekaj analitikov napoveduje popoln zlom.
■ Vzpon in padec zahtevanih donosov obveznic
Zaradi pričakovanih dvigov ključnih obrestnih mer je bilo tudi sicer letos pričakovati dvig zahtevanih donosov državnih obveznic. A v prvih treh mesecih se je to le delno tudi zgodilo. Zahtevani donosi desetletnih ameriških državnih obveznic so se februarja približali že trem odstotkom. Močan padec konec marca pa kaže, da vlagatelji iščejo varnost. Podobno velja tudi za nemške državne obveznice. Na začetku februarja so vlagatelji pričakovali že 0,75-odstotni donos. To je največ v zadnjih treh letih.
■ Nemir na svetovnih borzah
Borzni optimizem je vztrajal vse do konca januarja, nato pa začel kopneti, in prav v času negotovosti je Donald Trump zanetil trgovinsko vojno s Kitajsko, kar je udarilo po borzah in prineslo močna nihanja cen. Umik vlagateljev v varnejše naložbe in povečani nakupi zaščit pred tveganjem kažejo, da nemirnega obdobja še ni konec. Indeks ameriških delnic S&P 500 je odstotek niže kot na začetku leta in osem odstotkov pod januarskim vrhom. Frankfurtski Dax je v prvem četrtletju izgubil šest odstotkov, londonski FTSE100 pa osem ...
■ Podražitev nafte
Višje cene nafte na svetovnih borzah se že občutijo tudi v dražjih pogonskih gorivih. Cena nafte brent se je v prvem četrtletju dvakrat povzpela nad 70 dolarjev za sod. To je najvišja vrednost od zloma cen nafte konec leta 2014. Med dogodki velja omeniti, da je Kitajska, največja svetovna uvoznica nafte, uvedla trg nafte v juanih. Opec je s to ceno zadovoljen. Dodatno jo sicer lahko dvigne povečana napetost med ZDA in Iranom. Pričakovati pa je tudi izdatno povečanje črpanja v ZDA.
■ Močnejši evro
Letos se nadaljuje zmerna rast vrednosti evra. V dolarjih je treba zanj zdaj odšteti okoli 2,5 odstotka več kot na začetku leta. Nekoliko je zrasla tudi vrednost rublja. Oboje seveda otežuje delo izvoznikom, a je rast za zdaj dovolj zmerna, da ne bo bistveno vplivala na četrtletno poslovanje podjetij. Ena redkih valut, ki se krepijo proti evru, je funt.
***
Dogodki / Slovenija
Padec vlade Dogodek prvega četrtletja v Sloveniji je gotovo predčasni odstop vlade, ki jo je odnesel drugi tir. Najbolj so razočarani sindikati javnega sektorja, ki so si obetali višje plače. Volivci se bodo na volitve podali nekaj tednov prej, kot je bilo načrtovano.
Drugi tir Lanski referendum o financiranju gradnje drugega tira je bil razveljavljen. Sodišče je presodilo, da je vlada referendumsko kampanjo vodila enostransko. Referendum bo ponovljen 13. maja.
NLB je na podlagi pravnomočnih sodb hrvaških sodišč plačala nekaj odškodnin hrvaškim deviznim varčevalcem. Dobiček bo verjetno nižji, dividende so negotove. Politika bi rada nova plačila preprečila in se hkrati brani v Bruslju, ker zamuja privatizacija NLB. Prvovrstna predvolilna tema.
Arbitraža Hrvaška še vedno ne priznava arbitražne odločbe o meji. Slovenija je marca vložila tožbo. Še ena močna predvolilna tema.
Dogodki / Svet
Nemčija sestavlja vlado Po lanskih volitvah je Nemčija s koalicijskim dogovorom končno dobila obrise nove vlade. Ta mesec bo vlada verjetno tudi sestavljena.
Volitve Novo vlado sestavlja tudi Italija, kjer so bile parlamentarne volitve. V Rusiji je nov mandat začel Vladimir Putin. Vladal bo vsaj še do leta 2024. Na Kitajskem je svoj položaj utrdil predsednik Xi Jinping. Aprila se bo končalo obdobje bratov Castro. Ta mesec se bodo na volišča podali tudi vzhodni sosedi Madžari.
Trgovinska vojna Ameriški predsednik Donald Trump je začel omejevati dostop do ameriškega trga. Najbolj opazna je napoved carin na jeklo in aluminij, ki bodo zaračunane za kitajske izdelke. V drugem četrtletju bo veliko diplomatskih manevrov. V najslabšem primeru pa se lahko začne pingpong ukrepov in povračilnih ukrepov.
Afera Skripal Napad z živčnim strupom na dvojnega vohuna v Veliki Britaniji je močno zaostril odnose z Rusijo. Za zdaj so sankcije predvsem diplomatske. V drugem četrtletju bi lahko Rusijo doletele tudi nove, gospodarske sankcije. V teh bo morala sodelovati tudi Slovenija.
Olimpijske igre Športni dogodek je prinesel otoplitev odnosov med Severno in Južno Korejo. Kim Džong Un je marca obiskal Kitajsko. Napovedano je tudi srečanje z Donaldom Trumpom. To bi lahko umirilo napetosti.
