Tiskane izdaje
In le nekaj ur po tem, ko je bila ta njegova napoved objavljena v kitajskih medijih, je ameriški predsednik Donald Trump odobril 30-odstotne uvozne carine na sončne celice in 50-odstotne uvozne carine na pralne stroje tujih proizvajalcev. S tem udarcem so ZDA prizadele dve državi: Kitajsko, ki velja za največjo proizvajalko sončnih celic na svetu, in Južno Korejo, katere tovarni Samsung in LG izvažata pralne stroje na ameriški trg. Na njun odziv ni bilo treba dolgo čakati. Vodstvo v Seulu je takoj zagrozilo, da bo vložilo tožbo pri Svetovni trgovinski organizaciji (WTO), ker so ti ukrepi v nasprotju z uredbami o svobodni trgovini in ker se z njimi vsiljuje carina vsakemu posameznemu kupcu, ki kupi pralni stroj, izdelan v drugi državi.
Verbalni obračuni
Tudi vodstvo v Pekingu je napovedalo, da bo »skupaj z drugimi članicami WTO odločno branilo svoje zakonite interese«, že danes pa se je prek svojega zunanjega ministrstva odzvalo na komentar ameriškega trgovinskega predstavnika Roberta Lighthizerja, češ da je bila podpora Kitajski ob njenem vstopu v WTO leta 2011 največja napaka Washingtona, saj je vedenje azijske sila »nezdružljivo s tržnimi pristopi in v nasprotju s temeljnimi načeli te organizacije«.
»Menim, da so se lahko že vsi prepričali o tem, da so prav ameriške enostranske metode in napovedi unilateralizma največji izziv za multilateralni trgovinski sistem,« je na redni tiskovni konferenci odgovorila Hua Chunying, predstavnica zunanjega ministrstva za tisk.
Neravnovesje
Temeljni argument za Trumpove »carine v imenu Amerike na prvem mestu«, kot so jih imenovali komentatorji, je vse večji primanjkljaj v blagovni izmenjavi s Kitajsko. Leta 2016 je imela azijska sila na ameriškem trgu 309 milijard dolarjev presežka, bilanca za minulo leto pa bo najverjetneje pokazala, da se je kitajski presežek povečal za še dodatnih deset milijard. Problem je, da v trgovini skoraj ne obstajajo ovire, ki bi zgolj varovale, ne pa tudi ubijale.
Visoke carine na sočne celice, ki bodo veljale štiri leta, bodo odgovor na bankrot okoli 30 ameriških proizvajalcev, ki so morali po letu 2012 zapreti svoje obrate, ker so jih k temu prisilile nizke cene kitajskih izdelkov. Vendar pa bo ta ukrep prav tako pomenil zaprtje okoli 23.000 delovnih mest v družbah, ki se ukvarjajo z nameščanjem sončnih celic. Več kot 90 odstotkov teh, vgrajenih v različne objekte po vsej Ameriki, je bilo uvoženih iz Kitajske in Evrope. Čeprav je to v ZDA omogočilo razcvet uporabe obnovljive energije, se je pripomba ameriške komisije za mednarodno trgovino – ki je pooblaščena za ocenjevanje tega, ali so določeni trgovinski odnosi koristni oziroma škodljivi za državne interese – nanašala na udeležbo države v hitrem povečanju kitajske prisotnosti na globalnem trgu tega izdelka.
Za povečavo kliknite na infografiko.
Če je imela Kitajska, navaja komisija, leta 2005 le sedem odstotkov svetovnega trga sončnih plošč, zdaj pa ima ob državnih spodbudah 61 odstotkov tega trga, ali to ne pove dovolj o načinu, kako se doseže nizka cena in visoka konkurenčnost kitajskih proizvajalcev?
Pranje umazanega perila
Tudi carine na uvoz pralnih strojev so delno udarile po kitajskih prstih, saj so jih uvedli, ko se je ameriški proizvajalec Whirlpool pritožil, da sta Samsung in LG dosegla nerealno nizke cene, ker sta svojo proizvodnjo iz Južne Koreje in Mehike preselila na Kitajsko, v Tajsko in Vietnam. Poleg tega Kitajska na leto izvozi 21 milijonov pralnih strojev v vrednosti okoli tri milijarde dolarjev, s tem ukrepom pa ji bo pot v ameriška gospodinjstva zelo otežena.
Za povečavo kliknite na infografiko.
Medtem ko bodo uvožene sončne plošče še naprej oproščene carine na skupaj 2,5 gigavata na leto, bodo za preostale sončne plošče v prvem letu veljale 30-odstotne uvozne carine, v četrtem letu izvajanja tega zakona pa se bodo znižale na 15 odstotkov. Za prvih 1,2 milijona uvoženih pralnih strojev bodo veljale 20-odstotne uvozne carine, za preostale pa bo treba plačati 50-odstotne dajatve.
Začetek ali konec velikega spopada?
Ključno vprašanje, ki se skriva v ozadju Trumpove poteze, se nanaša na to, ali gre za začetek trgovinske vojne med ZDA in Kitajsko, in če gre za to, kaj lahko pričakujemo od takšnega spopada.
»Kitajska je leta 2017 že dovolj popustila na področju trgovine in tudi glede Severne Koreje, zato ji je ostalo zelo malo možnosti za nadaljnje kompromise,« pravi profesor Liu Weidong. »Če bodo ZDA glede teh vprašanj še naprej izvajale pritisk na Kitajsko, kar najbrž bodo, se bodo vsekakor povečale možnosti za odkrit razkol.«
»Bolj verjetno je, da bodo tokrat prevladale umirjene glave,« so pred tednom dni napovedali analitiki mednarodne banke Barcklays. »Celo če bodo v resnici uvedene sankcije, bodo te omejene … Prava trgovinska vojna je malo verjetna, če upoštevamo visoko gospodarsko ceno,« so trdili.
Za povečavo kliknite na infografiko.
Kitajska, opozarjajo analitiki, ima s čim odgovoriti. »Naročila letal v Boeingu bodo zamenjala naročila v Airbusu,« je že pred letom dni opozoril avtor uvodnika v časopisu Global times. »Trpela bo tudi ameriška prodaja avtomobilov in iPhonov, uvoz ameriške soje in koruze pa bodo prekinili.« V ponazoritev naj povemo, da je kitajski predsednik Xi Jinping leta 2015 v Seattlu z enim zamahom naročil za 35 milijard dolarjev Boeingovih letal.
Drugi analitiki pa trdijo, da je to šele začetek velikega spopada. Naslednjo potezo pričakujejo na področju jekla in aluminija, katerih uvoz iz Kitajske bi utegnili povsem prepovedati ali obremeniti z visokimi carinami, povsem gotovo pa je, da bo preiskava »301« (poimenovana po členu ameriškega trgovinskega zakona iz leta 1974), ki jo je zaradi kitajske kraje intelektualne lastnine lani sprožil trgovinski predstavnik, že čez teden pokazala rezultate in bodo azijsko silo razglasili za krivo vsaj glede nekaterih točk obtožnice.
Kaj bi lahko zdaj pričakovali od Kitajske, katere gospodarstvo je vredno 12.000 milijard dolarjev? Seveda bo vstopila v vojno. In medtem ko bo s previdno izbranimi ukrepi odgovorila na carine »Amerike na prvem mestu«, bo hkrati pospešila korake v smeri vsiljevanja svoje valute v trgovino z nafto in surovinami, da bi lahko tako bolje izkoristila tudi tistih 12.000 milijard ameriškega dolga, ki ga ima v svojih rokah. Šele nato bo lahko prišlo do odkritega spopada med dvema največjimi gospodarstvoma sveta. A ta se ne bo ustavil zgolj pri trgovini. In prav to je ključna nevarnost, ki se vrti v pralnih strojih in odseva iz sončnih celic, na katere je dal Trump še en svoj podpis.
