Tiskane izdaje
Mnogi Američani so se bali srečanja njihovega predsednika Donalda Trumpa z japonskim cesarjem Akihitom v Tokiu. Malokdo je pričakoval, da se bo globoko priklonil, kakor je to storil njegov predhodnik Barack Obama pred osmimi leti, toda vse je zanimalo, ali bo naredil kaj neprimernega ali rekel nekaj, česar monarhu ne smeš povedati v obraz.
Trump je v ponedeljek opravil ta preizkus z visoko oceno, ki so mu jo dali ameriški nacionalisti, zadovoljni, ker se njihov predsednik ni priklonil v pasu, ampak samo rahlo nagnil glavo postrani ter se rokoval s 83-letnim cesarjem in cesarico Mičiko, nato pa pustil Melaniji, da je naredila enako.
»Prikloni niso v njegovem slogu,« je novinarjem pojasnil neki uradnik Bele hiše, »in nikoli niso bili.« Demokratski predsednik Obama, čigar politiko do Azije poskuša njegov naslednik zdaj popolnoma spremeniti, se je pred cesarjem Akihitom nagnil do kota 90 stopinj. Malokdo se je spraševal, ali je vprašanje »prikloniti se ali se ne prikloniti« res tako hamletovsko pomembno kakor »biti ali ne biti«, saj v Aziji na splošno in na Japonskem še posebej vsaka podrobnost protokola precej presega čisto simboliko.
Trump je pred prihodom v Tokio najprej obiskal pomorsko oporišče Pearl Harbor, da bi se poklonil spominu na ameriške mornarje in vojake, ki so umrli med japonskim napadom leta 1941, zato je jasno, kako se glasi njegovo glavno sporočilo med dvodnevnim obiskom v državi, na katero so ZDA štiri leta zatem odvrgle atomski bombi, da bi se končala druga svetovna vojna, v katero jih je potegnila prav ta država. To sporočilo je izrekel tudi med srečanjem z ameriškimi vojaki v letalskem oporišču Jokota, iz katerega se je v nedeljo odpravil na azijsko turnejo. Nihče naj ne podcenjuje Amerike, je povedal, »saj tisti, ki so to storili, niso dobro končali«.
Zdaj Združenim državam Amerike ni treba na nikogar metati atomske bombe. Dovolj je, da se dotaknejo Severne Koreje, ki bo to pripravljena storiti. Trump se je lahko tako med pogovori z japonskim premierom Šinzom Abejem lotil vprašanj, ki ga edina resnično zanimajo. Tista trgovinska seveda. »Japonski narod napreduje, vaša mesta so polna energije in ustvarili ste eno najmočnejših gospodarstev na svetu,« je povedal ameriški predsednik na skupni tiskovni konferenci, ki sta jo z Abejem pripravila po pogovorih v ponedeljek. »Ne vem, ali je prav tako dobro kakor naše, mislim, da ne, … in mi se bomo potrudili, da tako tudi ostane, vi pa boste na drugem mestu.«
Trump se, skladno s pričakovanji, cesarju Akihitu ni globoko priklonil. Foto: Eugene Hoshiko/Reuters
Trump pri tem očitno ni mislil samo na višino družbenega proizvoda, saj je moral priznati, da je Japonska trenutno tretja gospodarska sila za Kitajsko. Tu je šlo za njegovo hierarhično lestvico, sestavljeno po merilih Bele hiše. Šinzo, kakor je Trump pravil japonskemu premieru, je njegov »dragoceni zaveznik« pri varnostnih vprašanjih, toda to ne pomeni, da mu bo prizanesel z ostrimi besedami, ko bosta govorila o ameriškem trgovinskem primanjkljaju, ki je lani znašal 69 milijard dolarjev.
Zanesljiv pristop na japonski trg
»Japonska je Združenim državam Amerike prodala veliko milijonov avtomobilov,« je povedal ameriški predsednik, »hkrati pa skoraj nič avtomobilov ni prišlo iz ZDA na Japonsko.« Tako ne more ostati, je povedal Trump, kajti »kot predsednik nameravam vzpostaviti pravične, svobodne in vzajemne trgovinske odnose; zahtevamo zanesljiv pristop ameriškega izvoza na japonski trg, da bi odpravili kronični primanjkljaj«.
Trump je kljub temu zvenel optimistično, ko je povedal, da bosta ZDA in Japonska, ko bosta trgovali po njegovo, trgovali »precej več, kakor bi si lahko kdor koli predstavljal pri čezpacifiškem partnerstvu (TPP)«, iz katerega se je Amerika umaknila po njegovem prihodu v Belo hišo. To je zvenelo kakor želja, ki bi jo morala izpolniti ujeta zlata ribica.
Sledila je še ena simbolična slika. Ko je Abe odpeljal Trumpa, da bi nahranila zlate krape v jezeru zraven državne palače Akasaka, sta oba dobila leseno škatlo z ribjo hrano, iz katere je najprej japonski premier zajel z majhno leseno žlico in stresel hrano v vodo. Trump ga je posnemal, enkrat, dvakrat, nato pa obrnil škatlo in na Abejevo presenečenje stresel vso hrano naenkrat. Trump se ne priklanja pred cesarjem in nič ne počne napol. Kakor da je hotel reči, da so zlate ribice lahko vesele, če jim ameriški predsednik dovoli, da mu izpolnijo eno samo željo – da se odprejo vrata japonskega trga in ameriško blago prihiti na trg.
