Tiskane izdaje
Napetost v odnosih med Kitajsko in ZDA, ki je nastala v preteklih dneh v Južnokitajskem morju, se je še dodatno zaostrila zaradi ameriških obtožb, da so kitajski hekerji vdrli v računalniški sistem Urada za kadrovski menedžment (OPM), kjer so shranjeni osebni podatki približno 4 milijonov sedanjih in nekdanjih uslužbencev federalne vlade.
Ni še povsem jasno, s kakšnim namenom so kibernetski vojaki azijske sile brskali po podatkih o zdravstvenem zavarovanju ameriških uslužbencev, opisu njihovih delovnih mest, podatkih o njihovih izpopolnjevanjih in ocenah opravljenih del. Nekateri menijo, da bi bil lahko del teh podatkov koristen za izdelavo t. i. »spear-phishing« elektronske pošte, s katero se tiste, katerim je poslana, prepriča, da kliknejo na ponujeno povezavo ali pripeti dokument. S tem bi dobili dostop do raznoraznih računalniških sistemov.
Konkretno, heker lahko izkoristi podatke uslužbenca OPM tako, da mu pošlje elektronsko pošto ter se pri tem pretvarja, da je njegov sodelavec.
Kitajska vlada se je takoj odzvala s protiobtožbami. Predstavnik zunanjega ministrstva Hong Lei je v petek opozoril, da je »neznanstveno in neodgovorno prihajati do zaključkov brez predhodne natančne preiskave.«
»Upamo, da se bodo ZDA vzdržale takšnih sumničenj in prenehale z neutemeljenimi obtožbami, » je povedal. »Z ameriške strani bi raje videli več zaupanja in sodelovanja.«
Toda ameriška stran še vedno trdi, da za vdorom v sistem OPM stoji kitajska vlada. Tiste, ki so z napadom kitajskih hekerjev potencialno ogroženi, so še dodatno zavarovali pred krajo identitete. Preostalim uslužbencem v 31-ih federalnih ustanovah so razposlali navodila o tem, kako ravnati v primeru, da opazijo neobičajno dogajanje v sistemu.
Vdor so opazili v aprilu, zahvaljujoč novemu sistemu z imenom Einstein, ki ga je OPM vgradil potem, ko so lanskega marca odkrili vdor v podatke, za katerega so prav tako domnevali, da je delo kitajskih hekerjev.
Gre za skupino vrhunsko usposobljenih hekerjev, ki so vključeni v vojaško obveščevalno službo in ki razpolagajo z najsodobnejšo »oborožitvijo« za kibernetsko vojno. Prst ameriških sumničenj je bil že večkrat usmerjen v Enoto 61398, katere operativna centrala se nahaja v Šanghaju. Ameriško tožilstvo je lansko leto vložilo obtožnice proti peterici kitajskih vojaških uslužbencev, ki naj bi kot pripadniki te enote vohunili za šestimi ameriškimi podjetji. Med njimi so Westinghouse, US Steel in Alcoa.
Tudi lansko leto so bili kitajski hekerji osumljeni vdora v predale elektronske pošte več deset tisoč uslužbencev ameriške administracije, ki so se prijavili na varnostno preverjanje, ki vsebuje tajne podatke najvišje stopnje.
Ameriški uradniki menijo, da bi bil najhujši možen scenarij kibernetski napad v sistem Cie in razkritje identitete njenih agentov. To pot se to ni zgodilo, vendar pa je z vse bolj močnimi sredstvi, s katerimi razpolagajo hekerji, tudi to mogoče.
FBI je tudi tokrat na čelu preiskave hekerskega napada na OPM, ki se je pripetil že lanskega decembra. Še preden pa so prišli preiskovalci do trdnih rezultatov, so se kitajski kibernetski bojevniki že znašli na polju političnega obračunavanja. Republikanski kongresnik Lindsey Graham je vse to razložil kot »še en primer, ki kaže, kako Ameriko prehitevajo njeni tekmeci in nasprotniki«.
»Napake Obamove administracije v zunanji politiki in nacionalni varnosti se še naprej kopičijo, a vlada ne stori nič, da bi spremenila smer, » je povedal. »Če ne bomo vložili več sredstev v potrebno infrastrukturo za zaščito naše nacije, potem se bojim, da je kibernetski 'Pearl Harbor' vse bolj mogoč.«
Kitajsko obrambno ministrstvo je prejšnji mesec opozorilo, da bo vztrajanje ZDA pri tem, da ustvari »absolutno varnost zase« pripeljalo do »oboroževalne tekme v kibernetskem prostoru«. Predstavnik ministrstva Geng Yansheng je pozval k ustvarjanju »skupne varnosti in vzajemnega zaupanja«. Toda vse, kar se je med dvema velesilama zgodilo v zadnjih mesecih, očitno vodi v nasprotno smer.
Kljub temu je še vedno na sporedu septembrski obisk kitajskega predsednika Xi Jinpinga v Beli hiši. Teme pogovorov dveh voditeljev se kopičijo. Ni pa nobenega znamenja, da bo v vmesnem času napetost popustila. Edino, o čemer lahko modrujemo je, katero soočenje je bolj nevarno: v Južnokitajskem morju ali v kibernetskem prostoru. Potencialno lahko oba pripeljeta svet v katastrofo.
