Tiskane izdaje
Berlin - V Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) verjamejo, da je s primernimi ukrepi mogoče preprečevati podnebne spremembe in povečevati gospodarsko rast. Predstavniki 35 držav, zbranih na peterburškem dialogu, v nemški prestolnici razpravljajo o načinih za znižanje globalnih temperatur na predindustrijsko raven, kot so se leta 2015 dogovorili v Parizu.
Ameriški predsednik Donald Trump je med predvolilno kampanjo napovedal celo izstop iz pariškega sporazuma, toda nemška gostiteljica tokratnega peterburškega podnebnega dialoga po poročilih dobro obveščenih bolj računa na prvo hčer Ivanko Trump, ki jo skrbijo podnebne spremembe. »Odgovorni smo drug za drugega,« je v Berlinu povedala kanclerka Angela Merkel. »Dvomljivce poskušam prepričati.« A tudi Nemčija ni brez okoljevarstvenih grehov, zato lahko tudi v Berlinu prisluhnejo poročilu OECD, ki napoveduje, da lahko »integrirani« ukrepi za preprečevanje podnebnih sprememb srednjeročno in dolgoročno prinesejo pozitivno gospodarsko rast.
Velika nuja
V G20 zbrane razvite in razvijajoče se države, ki jim ta čas predseduje prav Nemčija, so zaslužne za 85 odstotkov globalnega bruto domačega proizvoda, a tudi za 80 odstotkov izpustov ogljikovega dioksida. V OECD jim med letoma 2021 in 2050 napovedujejo povečanje gospodarske rasti za cel odstotek in več, če se podnebnih sprememb ne bodo lotevale posebej, ampak jih bodo združevale s politiko rasti. »Nobenega gospodarskega argumenta proti spopadu s podnebnimi spremembami ni več, nuja pa je velika,« je prepričan generalni sekretar OECD Ángel Gurría. Usodo pariškega podnebnega sporazuma bodo po njegovem določili infrastrukturni projekti v prihodnjih desetih, petnajstih letih, s katerimi »ne bi smeli odlašati, saj bomo v nasprotnem prizadevali gospodarsko rast, poleg tega bodo zahtevnejši kasnejši ukrepi za varovanje ozračja«.
Omejitev rasti globalne temperature na 2 stopinji Celzija ali celo manj, kot so se dogovorili leta 2015, po ocenah OECD zahteva skoraj 7 bilijonov dolarjev infrastrukturnih investicij do leta 2030, kar je le 10 odstotkov več od ogljično intenzivne alternative. Okolju prijazna infrastruktura je poleg tega učinkovitejša in bi prihranila stroške za fosilna goriva v višini 1,7 bilijona dolarjev na leto, so prepričani v OECD, prava kombinacija ukrepov pa lahko pomaga tudi tistim, ki jim bo prehod morda povzročal težave. Tem in vsem drugim predlagajo primerne strukturne reforme in investicije za povečanje rasti, reforme subvencij za fosilna goriva, spodbudo zasebnim investicijam v nizkoogljično infrastrukturo ter ukrepe za pravično tranzicijo delavcev.
A kako naj ukrepajo revne dežele, če se lahko celo najbogatejše pohvalijo le z borno bero ukrepov za preprečevanje podnebnih sprememb?
Na zatožni klopi niso samo ZDA predsednika Donalda Trumpa, ampak strokovnjaki dvomijo tudi o kanclerkinih zaslugah, čeprav je ta svoje čase delovala tudi kot ministrica za okolje. Skoraj polovico zmanjšanja nemških emisij v minulem četrt stoletja namreč pripisujejo deindustrializaciji nekdanje Nemške demokratične republike. Kanclerka je bila zelo aktivna v oblikovanju globalne okoljevarstvene politike in celo tako imenovani peterburški dialog, ki ga letos organizirajo že sedmič, ima korenine v Bonnu pod kanclerkino taktirko. Vendar Nemčija sama ne dosega zadanih ciljev, paradoksalno tudi zaradi prehajanja na obnovljive energetske vire in hkratnega izstopanja iz jedrske energije.
Zaradi premalo uspešnega hranjenja energije sta veter in sonce še nezanesljiva vira in v Nemčiji ju vse bolj dopolnjujejo z umazanim premogom. Celo ameriški minister za energijo Rick Perry je Nemčijo in Francijo obtožil premajhnega zniževanja izpustov škodljivih plinov, čeprav je njegov predsednik Donald Trump v enem od tvitov pripisal koncept segrevanja ozračja kitajskim prizadevanjem za uničenje ameriške konkurenčnosti.
Svetli prebliski
Zanikovalci človeškega povzročanja podnebnih sprememb navajajo tudi dvomljive raziskave vidnih znanstvenikov in okoljevarstvenih teles OZN. A četudi bi ti očitki držali, saj je Zemlja že veliko pred industrijsko revolucijo poznala vroče in ledene dobe, vemo, da avtomobilski in drugi izpusti škodujejo zdravju, nekatere pa že skrbi za svetovne oceane. Zato bodo toliko bolj dobrodošla znanstvena odkritja, kot so umetna fotosinteza za vpijanje ogljikovega dioksida, ki jo napovedujejo floridski znanstveniki, nedavno odkrite žuželke, ki uživajo plastiko, in indijska termoelektrarna, ki spreminja ogljikov dioksid v steklo in detergente, če bodo izpolnila obljube.
