Kako zabavati razkačenega otroka

Predsednik ZDA odhaja na prvo pot po svetu v senci domačih težav.

Objavljeno
20. maj 2017 00.02
Sebastijan Kopušar, New York
Sebastijan Kopušar, New York
New York – V normalnih časih­ bi prva zunanjepolitična turneja predsednika ZDA zbudila precej pozornosti, sploh ob tako visoko zastavljenih ciljih, kot je povezovanje treh osrednjih monoteističnih religij. Toda časi ne samo da niso normalni, saj se doma vse vrti samo okoli zadnjih škandalov, v času Donalda Trumpa so nova normalnost izredne razmere.

Ameriški predsednik je včeraj odšel na devetdnevno potovanje, razpeto med Bližnjim vzhodom in Evropo. Prvi del bo nekakšno romanje med sedeži islama, judaizma in katoliške cerkve, najtežji bo začetni korak v Saudski Arabiji, kjer bo nagovoril muslimane. Njegova strupena predvolilna retorika ni pozabljena, podkrepila sta jo dva ukaza o omejevanju vstopa v ZDA, ki sta ciljala predvsem na države z večinskim muslimanskim prebivalstvom in se ju je prijela oznaka muslimanska prepoved. Iz Bele hiše so sicer prišle napovedi o »ganljivem« govoru o veri in miroljubnem soobstoju, analitiki pa se kljub temu sprašujejo, ali bo uporabil sporni izraz »radikalni islamski terorizem«, ki bi lahko užalil številne muslimane.

V Riadu se ne menijo za njegove pretekle opazke (denimo »islam nas sovraži«) ne za sedanje težave, ampak so še vedno najvplivnejšemu svetovnemu voditelju in poveljniku edine supersile pripravili kraljevski sprejem. Poleg saudske kraljeve družine ga bodo pričakali voditelji zalivskih držav ter predstavniki iz vsega muslimanskega sveta. Po svetu se je razširilo spoznanje, da je treba zabavati otroka, če želiš njegovo pozornost. Američani ne prihajajo praznih rok. Pentagon je včeraj oznanil novo strategijo v boju proti Islamski državi, ki naj bi uničila bojno moč skrajne organizacije. Dokončali naj bi tudi 110 milijard dolarjev vreden posel prodaje orožja, pri katerem naj bi cene za Saudijce pomagal zniževati kar prvi zet in vplivni svetovalec v Beli hiši Jared Kushner.

Težavni zidovi

Kushner naj bi bil tudi v ozadju snovanja velikopoteznega potovanja, ki naj bi povrnilo ZDA nekaj blišča in ugleda na mednarodnem odru. To je močno odvisno od samodiscipline Trumpa, ki vedno znova osupne tudi lastne svetovalce, prav tako v zunanji politiki. Tako naj bi bilo povabilo v Washington skrajno spornemu filipinskemu predsedniku Rodrigu Duterteju njegovo maslo. Podobno naj bi se oddaljil od predvidenega scenarija tudi ob nedavnem srečanju z ruskimi diplomati in razkril zelo občutljiv tajni podatek, ki bi lahko ogrozil izraelske obveščevalne vire. Nova administracija je hotela, da Trump kot prvi ameriški predsednik obišče za žide sveti Zahodni zid v Jeruzalemu, toda hitro so spoznali, zakaj so se ga predhodniki izogibali. Neprevidna pripomba člana ameriške vladne ekipe je razburkala vode z vprašanjem, ali leži v Izraelu ali na palestinskem Zahodnem bregu.

Nihče ne pričakuje težav v Vatikanu, naslednji postaji poti, kjer ameriško delegacijo čaka avdienca pri papežu. A bo to kljub temu nerodno srečanje, saj bo Trumpu stal nasproti morda edini voditelj z večjim vplivom od njegovega, Frančišek pa je izrekel precej kritičnih besed na račun njegovega odnosa do številnih tem, od podnebnih sprememb do ostre politike priseljevanja in odnosa do beguncev. Poveljnika vojaške in verske supersile bosta drug drugega pozdravila z nasmehom, čeprav morda ne povsem iskrenim. Papež bo imel v mislih tudi to, da se število belopoltih katolikov, ki v večji meri podpirajo Trumpa, v ZDA zmanjšuje, narašča pa množica latino katolikov, ki so sumničavi do politika in njegovih obljub o gradnji zidu na južni meji in izganjanju nedokumentiranih priseljencev.

Strah pred dolgočasjem

Trumpenziran bo vrh Nata v Bruslju, iz belgijske prestolnice prihajajo poročila, kako sestanek prilagajajo ameriškemu predsedniku in njegovi izjemno kratki osredotočenosti. Voditelji držav bodo morali omejiti govore na od dve do štiri minute, da ne bi dolgočasili ameriškega gosta. »Zdi se, kot da se pripravljajo na obisk muhastega otroka, ki ne ve ničesar o Natu in se ne zanima za poglobljena politična vprašanja,« je za časnik Foreign Policy dejal neimenovani diplomatski vir. Organizatorji si menda razbijajo glavo, kako se izogniti razpravam, ki se hitro zavlečejo in so pomembne, a »boleče dolgočasne«. Nihče noče vreči iz tira voditelja, ki je vojaško zvezo že označil za preživeto, a si kasneje premislil.

Podobne skrbi imajo tudi pred srečanjem G7 na Siciliji, kjer bodo predvsem preizkušali meje njegove protekcionistične politike Najprej Amerika, na pladnju pa bo tudi prepričevanje, naj ZDA ne umaknejo iz pariškega podnebnega sporazuma. To bo še težje ob Trumpu, nejevoljnem zaradi domačega dogajanja. Ali kot je dejal Thomas Wright iz mnenjske organizacije Brookings, uspeh bo že, če bo potovanje minilo brez velikih diplomatskih spodrsljajev.