Kalifornijski upor jastrebom iz Washingtona

Pravosodni minister Jeff Sessions žuga liberalni trdnjavi na zahodni obali.

Objavljeno
08. marec 2018 22.41
Sebastijan Kopušar, New York
Sebastijan Kopušar, New York

New York – Različni pogledi na politiko priseljevanja so mesece višali napetost med vlado Donalda Trumpa in Kalifornijo.­ Ta je izbruhnila v tožbo pravosodnega ministrstva proti ­»nerazumni, nepravični in ne­ustavni« politiki zvezne države, njen guverner Jerry Brown pa je obtožil zvezno vlado uvajanja »strahovlade«.

Pravosodni minister Jeff Sessions je za naznanitev tožbe, s katero Washington nasprotuje trem lokalnim zakonom, ker naj bi omejevali delovanje zveznih uradnikov za nadzor nad priseljevanjem, izbral srečanje s policisti v Sacramentu, prestolnici Kalifornije. V sredo je približno 200 udeležencem dejal, da ne bodo dopustili nepokorščine lokalnega parlamenta in menda nevarnega oviranja zvezne zakonodaje o priseljevanju. Po njegovih besedah poskušajo demokrati (ti imajo v Kaliforniji v rokah skoraj vse vzvode oblasti) uveljaviti politične zamisli »radikalnih skrajnežev«. Nedaleč stran je guverner Brown v vladni palači dejal, da je zvezna vlada »polna lažnivcev« in da je minister praktično oznanil »vojno proti državi Kalifornija«.

Zvezna vlada poskuša s tožbo izpodbiti tri zakone, s katerimi so kalifornijske oblasti prepovedale podjetjem prostovoljno pomoč pri iskanju in zapiranju nedokumentiranih priseljencev, prepovedale lokalnim policijam opozarjati zvezne agente, da bodo izpustile iz pripora nedokumentirane priseljence, ter uvedle dodatne inšpekcijske nadzore Kalifornije nad zbirnimi središči zvezne vlade, kamor zapirajo nedokumentirane priseljence.

Bela hiša je zatrdila, da so ti zakoni v nasprotju z zvezno zakonodajo ZDA ter tako kršijo ustavno določilo, po katerem zvezna zakonodaja preglasi lokalno. Spor med Washingtonom in Sacramentom traja že več kot leto dni in pooseblja globok razkol med konservativno in liberalno Ameriko ter njun pogled na priseljevanje. Kalifornija postaja vodilna zvezna država v uporu proti Trumpu.


Pravosodnemu ministru Jeffu Sessionsu očitajo uveljavljanje ­belskega nacionalizma. Foto: AFP

Politični trik

Obe strani izrabljata spopad za nabiranje političnih točk. Sessions, eden najostrejših vladnih ­jastrebov proti priseljevanju, se je v sredo ostro lotil županje Oaklanda Libby Schaaf, ker je priseljensko skupnost opozorila na prihajajoč val racij zveznih agencij ter na namestnika guvernerja Gavina Newsoma, ker je pohvalil njeno odločitev. »To je moje sporočilo županji ­Schaaf – kako si drznete? Kako si drznete brez potrebe ogrožati življenje našim agentom zaradi oglaševanja skrajne zamisli odprtih meja?« je napadel demokratko. Toda v pretežno modri, demokratski državi je bil deležen ostrega odziva.

V sredo je pred hotelom, v katerem je nastopil, več sto protestnikov korakalo z napisi »Pojdi domov, Jeff« ali »Strimo ICE« (zvezni urad za priseljevanje in carinski nadzor, ki izvaja izgone nedokumentiranih priseljencev) ter skandiralo »Kaj hočemo? Naženite Sessionsa!«.

»Ne zatiskajmo si oči, Trumpova Bele hiša je oblegana,« je guverner Brown spomnil na rusko preiskavo posebnega preiskovalca Roberta Muellerja in vse nekdanje predsednikove svetovalce, ki so že priznali krivdo in zdaj sodelujejo z njim kot priče. Po Brownovih besedah je Sessionsovo dejanje le politična­ predstava, s katero poskušajo odvrniti pozornost javnosti od ­dogajanja.

»Pravosodni minister ima težave biti običajni minister za pravosodje, ujet je v vrtinec trumpizma ... in začenja strahovlado,« guverner zvezne države z največ prebivalci ni izbiral besed. Začasni predsednik lokalnega senata Kevin de León, avtor enega od zakonov, ki jih izpodbija zvezna vlada, je bil še ostrejši. Sessionsa je obtožil, da sledi ideologiji »skrajnežev za belsko nadvlado in belskega nacionalizma«.


Bela hiša v zadnjem času pluje skozi številne nevihte. Foto: Reuters

Usoda milijonov

Kalifornijski senat je najel nekdanjega pravosodnega ministra Erica Holderja, ki bo pomagal oblikovati pravni odgovor na tožbo Bele hiše. Po njegovem mnenju dosedanje razsodbe kažejo, da zvezna vlada ne more zahtevati od lokalnih, naj namenjajo svoje vire za uresničevanje zvezne zakonodaje o priseljevanju. »Z mojega vidika je tožba Trumpove vlade v resnici politični in ne ustavni napad na uveljavljene pravice v vladnem sistemu Kalifornije,« je prepričan Holder. Državni tožilec Kalifornije (to je voljena funkcija, primerljiva z ministrom za pravosodje) Xavier Becerra je zatrdil, da sporni zakoni niso v neskladju z ustavo, saj ne omejujejo dela agentov ICE. Po njegovih besedah je naloga lokalne vlade zagotavljanje javne varnosti, ne pa izganjanje ljudi.

Vedno težavna razprava o priseljevanju je s Trumpovim političnim vzponom postala zelo jedka, saj zvezdnik resničnostne televizije razpihuje strah pred priseljenci in ga uporablja kot politično netivo. Toda v ZDA živi približno 11 milijonov nedokumentiranih priseljencev, ki so večinoma sestavni del družbe, njihov izgon pa je praktično nemogoč, poleg tega bi močno zamajal gospodarstvo.

Petega marca se je iztekel rok, ki ga je Trump postavil kongresu za rešitev položaja približno 700.000 »sanjačev«, Američanov, ki so jih starši kot otroke brez ustreznih dokumentov pripeljali v ZDA. Sprtima strankama to ni uspelo, a je zvezno sodišče Trumpu za zdaj prepovedalo njihov izgon, dokler ne bo končan sodni postopek o veljavnosti njegovega ukaza.