Kdo bo branil vzhodno Evropo pred Rusijo?

Berlin – V vojaški zvezi Nato razmišljajo o namestitvi tisočev vojakov in stotin tankov v države srednje in severne Evrope, ki se bojijo Rusije. Nemški poveljnik za to območje pa meni, da bi morali najprej dobro oborožiti te države.

»Naše zaveznike moramo oborožiti s sodobnim in udarnim orožjem, tako s helikopterji, tanki, raketnimi obrambnimi sistemi kot drugim težkim orožjem, in jih izuriti za njihovo uporabo,« je general Hans-Lothar Domröse izjavil v intervjuju za časopis Die Welt. Tako bi lahko te države hitro odgovorile na morebitne ruske grožnje in se obranile same.

V znamenitem petem členu Natove ustanovitvene pogodbe podpisnice soglašajo, da se oboroženi napad na eno ali več izmed njih šteje za napad na vse. Raziskave javnega mnenja pa kažejo, da prebivalci zahodnih držav nimajo velike želje braniti vzhodnoevropskih zaveznikov, še posebej ne Nemci, pa čeprav so Natove sile svoje čase branile njih. Medtem ko pri Natu razpravljajo, katera težka orožja in obrambne sisteme bi namestili na prestrašenem evropskem vzhodu, nemški Natov poveljnik verjame, da bi morali vojaško okrepiti tudi te države.

Razprave se bodo nadaljevale, saj v ponedeljek ameriški obrambni minister Ashton Carter prihaja v Nemčijo, potem pa se bo v sredo in četrtek v Bruslju pridružil kolegom, obrambnim ministrom Natovih držav. »Nato bo seveda še naprej vedno v pripravljenosti, za vsako državo pa mora biti samoobramba najvišja prioriteta,« je povedal Domröse. »Večje Natove članice bi morale zaveznikom v baltskih državah in vzhodni Evropi za primerno ceno zagotoviti sodobno orožje.«

Nemški general s štirimi zvezdicami ne računa na rusko zasedbo celotne Ukrajine, če bi se to zgodilo, pa ne verjame, da bi lahko država predsednika Vladimirja Putina vzdrževala takšno zasedbo. Ne le za Kijev, tudi za nekatere vzhodnoevropske prestolnice pa takšna zagotovila niso dovolj. Na Poljskem in Baltiku pravkar potekajo Natove vojaške vaje, ruski lovci pa spet izzivajo zahodna vojaška letala v skladu s prepričanjem predsednika Putina, da že pogled na ameriška vojaška oporišča v svetu dokazuje, kdo v resnici razkazuje vojaške mišice. Poljaki mu ne zaupajo; po nekaterih poročilih se civilisti že organizirajo v rezervne vojaške enote.

Pogodba iz leta 1997 Natove članice obvezuje, da v vzhodni Evropi ne bodo za stalno nameščali »znatnih« vojaških sil, zaradi napadalnih ruskih akcij po aneksiji Krima pa so visoki predstavniki osemindvajsetih članic že v Walesu soglašali, da jim tega dogovora ni več treba spoštovati. Medtem je tudi ruski predsednik naznanil okrepitev svojega arzenala medcelinskih jedrskih raket za štirideset novih, ki naj bi bile sposobne prebiti vse obrambne sisteme. Med takšnim rožljanjem z orožjem, ki vse bolj spominja na hladnovojne čase, poljski obrambni minister Tomasz Siemoniak izjavlja, da je mirnega obdobja konec. Seimoniak ni omenjal le ukrajinsko-ruske krize, ampak tudi nevarnost islamskih fanatikov, zato bi se morala po njegovem prepričanju Evropa usposobiti za lastno obrambo in javnost prepričati o nujnosti takšnih ukrepov, »preden bo prepozno«.

Rusko zunanje ministrstvo pa verjame, da položaj zaostruje Zahod, in to tako kot še nikoli po koncu hladne vojne, zato namerava zahtevati pojasnila o načrtih vojaških okrepitev v vzhodni Evropi. Zahodni kritiki Rusijo obtožujejo, da z vojsko ter jedrskim in drugim orožjem krepi svojo enklavo Kaliningrad, ki meji na Poljsko in baltske države. Vse več opazovalcev se boji naključne eskalacije spora, ki bi se lahko končala celo v jedrskem spopadu. »Obstaja resna nevarnost, da bo Rusija odgovorila na napad, ki se bo zgodil le v njihovih glavah, maščevali pa se bodo v resničnem svetu,« je tiskovni agenciji AFP ocenila Kadri Liik iz ustanove European Council on Foreign Relations. Raziskovalec poziva k ustanovitvi neposredne komunikacijske mreže med nasprotnima vojskama, da bi se tako lažje izognili katastrofi.

Medtem republikanski kandidat za ameriškega predsednika Jeb Bush izjavlja, da je Putin ustrahovalec. Mlajši brat Georgea W. Busha, ki je ZDA popeljal v iraško vojsko, je prepričan, da morajo ZDA in Evropa odločno odgovoriti na rusko agresijo. »Verjamem, da je Putina treba obravnavati s pozicije moči,« je nedavno povedal v Berlinu.