Kdo bo slekel plašč Severni Koreji? Sonce ali veter?

Med nekdanjo južnokorejsko prvo damo Li Hi Ho in severnokorejskim voditeljem Kim Džong Unom je okoli šest desetletij starostne razlike, vendar ju povezuje nekaj pomembnejšega: »sončna svetloba«.

S to »sončno svetlobo« je 93-letna vdova nekdanjega predsednika Kim Dae Džunga v sredo z dobrim namenom pripotovala v Pjongjang v prepričanju, da bo s tem zmanjšala napetost na Korejskem polotoku in morda pripomogla k vzpostavitvi zaupanja.

Čeprav je pričakovati, da bo Li Hi Ho sprejel tudi sam Kim Džong Un, se zdi njej najbolj pomembno dejstvo, da je mladi vodja osebno odobril njen tridnevni obisk. »Upam, da bo to odprlo okno za več dialoga in sodelovanja,« je dejala tik pred odhodom iz Seula.

Stara zgodba

»Politika sončne svetlobe« ima še danes pečat pokojnega Kim Dae Džunga, ki je predsedniško funkcijo opravljal od leta 1998 do 2003 in je bil prepričan, da je edino z njo mogoče zagotoviti mir na Korejskem polotoku. Neštetokrat je pripovedoval staro korejsko zgodbo o tekmovanju med soncem in vetrom, kdo o njiju bo človeka prej prisilil k temu, da si sleče plašč. Veter je bil prepričan, da lahko to zlahka doseže s svojo močjo, a se je po tem, ko je zapihal najmočneje, kolikor je mogel, človek le še tesneje ovil v plašč in še pomislil ni na to, da bi si ga slekel.

Ko pa je sonce dodobra ogrelo ozračje, je človek kaj hitro odložil plašč. Nič več ga ni potreboval. Tako bo tudi Severna Koreja odstranila svojo bodečo žico, je bil prepričan Kim Dae Džung. Ne zaradi uvedbe sankcij in groženj z raketami. Odstranila jo bo, ko bo spoznala, da ji je odveč, tako kot je človeku odveč plašč sredi poletja. To pa bo spoznala, ko bodo vanjo začele na veliko pritekati naložbe, ko se ji bodo odprla vrata za gospodarsko sodelovanje in ko se ji bo ponudil dialog brez nesprejemljivih pogojev.

S tem namenom je Kim Dae Džung leta 2000 pripotoval v Pjongjang na zgodovinsko vrhunsko srečanje s Kim Džong Ilom, zdaj pa hoče njegova vdova Kima mlajšega opomniti, da lahko »sončna svetloba« še vedno prinese ugodne rezultate, če bo le dovolj dobre volje z obeh strani 38. vzporednika.

V četrtek je Li obiskala sirotišnico in dom za starejše občane v Pjongjangu, nato pa se je napotila na goro Mjohjang v pokrajini Pjongan. S seboj je v dar gostiteljem prinesla simbolično izvezene šale in nekaj zdravil, zagotovo pa je mogoče predvidevati, da bo Kim Dae Džungov mirovni center, ki je organiziral celotno potovanje, namenil večje donacije severnokorejskim človekoljubnim ustanovam, ki se že dolga leta srečujejo s pomanjkanjem osnovnih potrebščin.

Uskladiti korak v prihodnost

Li je mladega Kima srečala leta 2011, ko je ob smrti njegovega očeta pripotovala v Pjongjang. Takrat ni bilo priložnosti, da bi mu kar koli povedala. Lahko mu je izrekla zgolj svoje sožalje. Kaj mu bo povedala zdaj, če se bosta sestala, je težko ugibati, je pa vzdušje v Seulu zdaj veliko bolj ugodno za resnejši korak iz statusa quo.

Čeprav pripada bolj konservativni stranki Saenuri (Stranki novih meja), ki se ni strinjala z nadaljevanjem »politike sončne svetlobe«, južnokorejska predsednica Park Geun Hje ni zamudila priložnosti, da izrazi svojo pripravljenost za združitev obeh Korej, ne da bi razmišljala o tem, da bi to hkrati pomenilo padec režima v Pjongjangu.

V sredo je Severno Korejo pozvala, naj sprejme reforme in se odpre proti preostalemu svetu, v četrtek pa je svoje ljudstvo opozorila, da se bo brez resnih reform spopadalo s stagnacijo. Če oba govora združimo v eno sporočilo, je končna ugotovitev več kot jasna: Korejski polotok mora uskladiti svoj korak v prihodnost. Samo tako bo lahko ohranil status azijske gospodarske sile.

Obe Koreji bosta 15. avgusta zaznamovali 70. obletnico osvoboditve izpod japonske zasedbe. Čeprav ni nikakršnih znamenj, da bi utegnile potekati tudi določene skupne proslave, je začetek obnavljanja korejske železnice pomembnejših dogodek od kakršne koli že prireditve.

Ponujanje roke in zahodne izmišljotine

Gre za 225 kilometrov dolgo progo, ki je bila leta 1914 zgrajena med Seulom in Vonsanom, pristaniščem, ki zdaj pripada Severni Koreji. Promet na tej progi so ustavili pred sedmimi desetletji, sama proga pa je bila povsem uničena med korejsko vojno (1950−1953). Zdaj bo Južna Koreja obnovila del proge, ki vodi vse do demilitariziranega območja, kar pomeni, da bo svoji sosedi ponudila roko. Če jo bo Severna Koreja sprejela, bi lahko progo povezali s kitajsko in rusko progo, tako da omenjena dela ne bi simbolizirala zgolj začetka združitve, temveč bi imela proga tudi praktično vlogo v povezovanju gospodarskih interesov celotnega območja severovzhodne Azije.

Tik pred tem, ko je Li Hi Ho pripotovala na obisk v Pjongjang, je Sukarnova ustanova za izobraževanje Kim Džong Unu podelila »mednarodno nagrado za mir, pravico in človekoljubje«. Indonezijska organizacija, ki jo vodi hčerka pokojnega predsednika Rahmavatri Sukarnoputri, je svojo letošnjo izbiro obrazložila s trditvijo, da so zgodbe o kršenju človekovih pravic v Severni Koreji »zahodnjaške izmišljotine«.

Vsekakor pa je pomembneje to, da si Kim Džong Un v resnici želi postati zagovornik miru. In obisk nekdanje prve dame z juga je priložnost, da to tudi dokaže. Lahko se zgodi, da bo poslal mirovno sporočilo v Seul in s tem začel dialog, na katerega vsi že zelo dolgo čakajo.