Tiskane izdaje
Kitajski voditelji zelo radi izrazijo sodobne politične koncepte skozi stare metafore. Svoje partnerje takoj opomnijo, da je bila Kitajska že pred tisočletji sila in se zdaj zgolj vrača na mesto, ki ji pripada. Ko se je konec tedna v Pekingu zbralo 28 voditeljev držav in vlad ter visoki predstavniki okoli sto držav, je že ime samega vrha spominjalo na most med preteklostjo in prihodnostjo.
Forum pasu in poti za mednarodno sodelovanje, kot se uradno imenuje, namiguje na svilno pot iz časa Marca Pola, minus kamele in karavane, ki so v davnih časih tovorile čaj in svilo, ter plus sodobna mreža cest in železnic, opremljenih z vsem kar je potrebno za sodobne razmere. Za ta projekt naj bi bilo vloženih 1,5 tisoč milijard dolarjev kot jamstvo za novo fazo globalizacije.
En (gospodarski) pas, ena (svilna) pot je ime za veliko strategijo kitajskega predsednika Xi Jinpinga, s katero želi uresničiti novodobno evrazijsko integracijo ter tako povezati (zelo konkretno in dobesedno) surovine, delovno silo, znanje in trge.
Enajstkrat večji od Marshallovega načrta
Ekonomisti že takoj opazijo, da gre za velikanski projekt, ki je enajstkrat večji od Marshallovega načrta rekonstrukcije Evrope po drugi svetovni vojni. Kitajski mediji poudarjajo, da to nikakor ni »prazna zgodba«. Pas in pot, kot se strategija imenuje, lahko »rešita svetovne (gospodarske) težave«, je ob sklicu foruma zatrdil partijski časopis Global Times. Treba je samo iztegniti roko in sprejeti sodelovanje, nato pa se lotiti dela.
Vendar pa na pas in pot vsi ne gledajo enako. To se kaže tudi na seznamu udeležencev na pekinškem forumu. Foto: Greg Baker/AFP
Kitajska je identificirala 64 držav, ki bi jih lahko, poleg nje same, vključeval ta načrt. Obsega 60 odstotkov vsega svetovnega prebivalstva in 30 odstotkov svetovnega družbenega proizvoda. Toda na forum je prišlo zgolj 28 voditeljev držav in vlad. Ker nekatere od teh držav ne zajemata ne pas ne pot, je popolnoma jasno, da so na forum prišli državniki iz manj kot tretjine držav, ki jih povezujeta.
Veliko zadržanih
Vzroki za zadržke do kitajske pobude so različni. Francija je šele pred kratkim izvedla predsedniške volitve, Velika Britanija se pripravlja na parlamentarne volitve, Nemčija pa je prav tako zaposlena s svojimi kampanjami. Italijanski premier Paolo Gentiloni je tako edini predsednik vlade iz kluba G7, ki bo sodeloval na forumu. Evropska unija v celoti zelo pozitivno sprejema kitajski načrt, vendar se najprej želi, kakor je to med Evropejci v navadi, osredotočiti na podrobnosti. Bruselj je zato vzel povečevalno steklo in pregleduje, kaj pravzaprav pomeni kitajska zahteva za jamstvo, da bodo v vsakem projektu, ki bo imel oznako »pas in pot«, sodelovala njena podjetja. Evropska komisija je že sprožila preiskavo o finančni vzdržljivosti in postopkih javnega razpisa za projekt gradnje železniške proge od Beograda do Budimpešte. Preveriti hoče skladnost projekta s svojimi zakoni in načrti za Evropo.
Ključni vzrok za evropsko zadržanost je, da Kitajska do zdaj še ni jasno in glasno pojasnila, kaj točno hoče doseči s pobudo pasu in poti, katera bodo merila uspešnosti programa in kako se bodo delili ne samo finančni, ampak tudi politični, družbeni in strateški dobički. Forum v Pekingu bo odlična priložnost za Xi Jinpinga, da vse to pojasni.
Minus kamele in karavane in plus sodobna mreža cest in železnic. Foto: AFP
Dragoceni posebni Trumpov odposlanec
Jean-Pierre Lehmann, profesor na poslovni šoli IMD v Lozani ter eden od odličnih poznavalcev Kitajske in Azije, opozarja, da bo opazna odsotnost voditeljev držav in vlad glavnih gospodarstev Zahoda, kakor tudi Japonske, izpuščena priložnost za njihove države, da se vključijo v novo dinamiko globalizacije. Kaže, da je to začutil tudi ameriški predsednik Donald Trump. Čeprav sam ne bo prišel v Peking, je na forum poslal svojega posebnega svetovalca za Azijo Matta Pottingerja, sicer tudi nekdanjega dopisnika Wall Street Journala. Sodeč po njegovem poznavanju Kitajske (in kitajskega jezika), je gotovo dragocen vir nasvetov in ocen za nadaljnjo Trumpovo oblikovanje politike do azijske sile.
Prihod ameriške delegacije na pekinški forum je tudi del trgovinskega sporazuma med Washingtonom in Pekingom, ki sta ga sklenila predsednika prejšnji mesec med srečanjem v Mar-a-Lago. Na podlagi sporazuma bo Kitajska odprla svoj trg za ameriško govedino in finančna podjetja, ZDA pa bodo v zameno, kot je zapisano v dokumentu, »priznale pomembnost ... pobude pasu in poti ter na konferenco v Pekingu poslale delegacijo kot simbolično priznanje zunanjepolitični in gospodarski politiki s podpisom predsednika Xi Jinpinga«.
Med dvodnevnim forumom bodo podpisali več kot 50 dokumentov o načrtih in projektih sodelovanja v transportu, energetiki in prometu. Vzdolž črte pasu in poti je Kitajska vložila več kot 50 milijard dolarjev, vse tuje vlade in mednarodne institucije pa pozvala, naj bolj velikodušno podprejo veliki projekt. Kitajski politični vrh bo prav gotovo preštel, kdo je prišel na forum. Ali bo to za mnoge izpuščena priložnost ali pazljiva previdnost, še ni jasno.
