Tiskane izdaje
Kijev − Ukrajinski parlament je danes v prvem branju sprejel amandmaje k ustavi o decentralizaciji države, ki separatističnemu vzhodu države podeljujejo večjo avtonomijo. Razprava o amandmajih je bila burna − spremljali so jo protesti pred poslopjem parlamenta v Kijevu, pri čemer je prišlo do spopadov s policijo, odjeknila je tudi eksplozija. Umrl je en človek, več deset je ranjenih, piše Slovenska tiskovna agencija.
Ustavna dopolnila, ki jih je predložil predsednik Petro Porošenko, je podprlo 265 poslancev, proti jih je bilo 87. Za izglasovanje amandmajev o projektu decentralizacije, ki jih od Kijeva zahteva mirovni sporazum iz Minska, je bilo sicer potrebnih najmanj 226 glasov.
Glasovanje so spremljali protesti v in pred parlamentom, piše STA. Več poslancev je skušalo preprečiti dostop do govornice v parlamentu, več sto privržencev nacionalistične stranke Svoboda pa je medtem protestiralo pred parlamentom. Privrženci skrajnega desničarskega gibanja Desni sektor so medtem objavili, da so blokirali promet okoli parlamenta.
Po glasovanju se je več deset protestnikov pred parlamentom spopadlo s policijo, odjeknila je tudi silovita eksplozija. Pri tem je umrl najmanj en človek, sicer pa je bilo med nasilnimi izgredi po navedbah oblasti ranjenih več kot 100 pripadnikov varnostnih sil. Policija je aretirala osumljenca, ki naj bi med protesti odvrgel ročno granato.
Ustavnim amandmajem je v parlamentu nasprotovala Radikalna stranka, ki je sicer del Porošenku naklonjene koalicije, a projektu decentralizacije nasprotuje, češ da je antiukrajinski in da gre v prid ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, piše STA. Proti reformi se je izrekla tudi stranka Samopomoč, ki načeloma prav tako podpira Porošenka.
Ustavno reformo o decentralizaciji pred koncem leta 2015 predvidevajo mirovni dogovori iz Minska, ki sta jih februarja ob posredovanju nemške kanclerke Angele Merkel in francoskega predsednika Françoisa Hollanda sklenila Porošenko in Putin.
Reforma je že dalj časa predmet žolčnih razprav v Ukrajini, saj mnogi v njej vidijo poskus legalizacije nadzora, ki so ga nad industrijskim vzhodom države vzpostavili proruski uporniki. Ta kljub zahtevam upornikov vzhodu dokončno ne podeljuje polavtonomnega statusa. Ta status naj bi določili z ločenim zakonom in zgolj za obdobje treh let, še piše STA.
