Tiskane izdaje
Letalonosilka se imenuje Shandong, dolga je 315 metrov, široka 75, pluje pa s hitrostjo 57 kilometrov na uro. Prva povsem kitajska letalonosilka je v sredo zaplula na odprto morje iz ladjedelnice v Dalianu v severovzhodni pokrajini Liaoning. Medtem ko je v ozadju igrala nacionalna himna, so ob njenem boku razbili steklenico šampanjca. Za srečo.
Shandong je druga letalonosilka kitajske vojne mornarice, prva, Lianoning, je namreč preurejena ladja iz obdobja Sovjetske zveze, ki jo je Kitajska leta 1998 kupila od Ukrajine. Gradnja lastne letalonosilke ni bila samo stvar nacionalnega ponosa, ampak tudi dokaz, da ima azijska sila tehnologijo, znanje in proizvodne zmogljivosti za gradnjo zelo kompleksnega plovila. To je še pomembneje, če vzamemo v obzir, da bo nova letalonosilka premično oporišče za bojna letala tipa J-15, ki so prav tako kitajski proizvod.
Kitajski vojaški inženirji so razred letalonosilk 001A, v katerega spada Shandong, začeli razvijati leta 2013, sama proizvodnja pa se je začela dve leti pozneje. Na zunaj je videti zelo podobna Liaoningu, vendar je opremljena z veliko naprednejšo opremo in sposobna za precej modernejši koncept delovanja.
Nova kitajska letalonosilka Shandong, dolga 315 metrov, pluje pa s hitrostjo do 57 kilometrov na uro. Foto: AFP
V morje so jo potisnili tri dni po 68. obletni ustanovitve kitajske vojne mornarice in dan pred pričakovanim prihodom ameriške letalonosilke Carl Vinson v južnokorejsko pristanišče Busan.
Kitajski vojaški strokovnjaki domnevajo, da ZDA namerno pošiljajo eno od svojih najzmogljivejših letalonosilk na jedrski pogon k obalam Korejskega polotoka, da bi Kitajsko opomnili na veliki tehnološki prepad, ki loči obe vojski. Carl Vinson je skoraj dvakrat večji od Shandonga, poganjata ga dva jedrska reaktorja, njegova paluba pa je opremljena z elektromagnetnim sistemom za lansiranje letal. Na drugi strani ima tudi 001A, tako kot Liaoning, tako imenovano »rampo za smučarski skok« in tudi naslednja kitajska letalonosilka, ki bo predvidoma izplula iz ladjedelnice leta 2021, ne bo imela ne jedrskega pogona ne elektromagnetnega katapulta.
Kljub temu je Shandong jasen znak nezadržnega napredovanja kitajskega vojaškega razvoja. V času zaostrene napetosti v morjih okoli nje je to še posebej poudarjen signal, da azijska velikanka ne misli prepustiti usode regije tujim silam.
