Tiskane izdaje
Med Kitajsko in Evropo raste še en zid različnih etičnih vrednot. To je največja tovarna kloniranih živali na svetu, ki jo ravnokar gradijo v kitajskem mestu Tianjin. Potem ko bo na začetku prihodnjega leta začela delovati, bo izdelovala kakovostna teleta in svinje pa tudi sledilne pse in dirkalne konje.
Čeprav je bila prva klonirana ovca Dolly rojena na Škotskem, Evropska unija ne dovoljuje kloniranja živali, namenjenih človeški prehrani.
»Ali to prepoved utemeljujejo z znanstvenimi argumenti, ali z etičnimi razlogi, ali pa so nanjo morda vplivali politični pogledi?« je izjavil Xu Xiaochun, predsednik kitajske biotehnološke družbe BoyaLife, ki gradi tovarno na območju za gospodarski in tehnološki razvoj Tianjina. »Zakonodaja vedno zaostaja za znanostjo, in to velja tudi za kloniranje, zato se bojim, da smo se odločili za napačno pot in da začenjamo uničevati tehnologijo.«
Xujeve pripombe so se nanašale na opozorila evropskega parlamenta, da tehnologija kloniranja še ni popolnoma dozorela ter da je njena uporaba nehumana do živali in morda škodljiva za ljudi, ki bi uživali tako pridobljeno meso.
Zmogljivosti za vsaj milijon
»Junetina iz klonirane živine je popolnoma primerna za uživanje,« je časopis China Daily navajal besede profesorja Zhang Yonga z veterinarske fakultete v pokrajini Shaanxi. »Lahko vam povem, da je klonirana govedina najboljša govedina, ki sem jo kdaj pokusil,« je Xu prepričeval novinarje, ko je napovedal odprtje nove tovarne.
Pri projektu, v katerega bodo vložili 200 milijonov juanov (31 milijonov ameriških dolarjev), bo poleg konglomerata BoyaLife sodelovala tudi južnokorejska fundacija za biotehnološke raziskave Sooam. Tovarna bo sprva proizvedla 100.000 kravjih zarodkov na leto, vendar jih bo zmogla izdelati vsaj milijon. To bo prednostna naloga tega središča, saj Kitajski čedalje bolj primanjkuje živine, ker se je poraba mesa od leta 1971 povečala za štirikrat.
V tovarni bodo tudi posebne shrambe za živalske gene in seveda laboratoriji, v katerih bodo izdelovali tako imenovane modele bolezni. To so živali, ki so nastale z genskim inženiringom, in sicer tako, da so dovzetne za nekatere človeške bolezni, znanstveniki pa lahko nato na njih raziskujejo in preverjajo metode zdravljenja.
Poleg najkakovostnejših telet, tudi tistih japonskih, iz katerih pridobivamo zelo cenjeno »marmorirano teletino«, bo tianjinška tovarna izdelovala tudi živali »za izboljšanje kakovosti človeškega življenja«, kakor pravi Xu Xiaochun. To bodo namreč sledilni psi za reševalne ekipe, ki iščejo ljudi po naravnih katastrofah. Za opravljanje takšne naloge mora biti pes inteligenten, poslušen, močan in občutljiv, takšen pa je, pravi Xu, eden od stotih psov.
Njegov južnokorejski partner Hvang Vu Suk, ki vodi fundacijo Sooam, je pravzaprav postal znan zaradi kloniranja psa, potem ko je njegova znanstvena skupina leta 2005 tako proizvedla prvega psička, afganistanskega hrta po imenu Snuppy. Hvang je v Južni Koreji zaslovel kot znanstveni zvezdnik, vse dokler leto dni zatem niso ugotovili, da je raziskave človeških matičnih celic opravljal na nemoralno pridobljenih jajčnih celicah. Pogojno so ga obsodili na dveletno zaporno kazen, nato pa je postal poslovnež in kloniral pse lastnikom, ki so bili pripravljeni za repliko svojega hišnega ljubljenčka plačati 100.000 dolarjev. Sooam je do zdaj izdelal že 550 psičkov po naročilu.
Hvangova fundacija in Xujeva družba sta se na Kitajskem dokončno uveljavili po tem, ko sta lani proizvedli tri replike tibetanskega mastifa, ki je ena najbolj priljubljenih pasem med kitajskimi bogataši. Tako je njuno sodelovanje takoj postalo dobičkonosno, čeprav ne ravno na tistem področju, ki bi ga nova tovarna za kloniranje morala najbolj obogatiti.
Cena govedine se je na Kitajskem od leta 2000 zvišala za trikrat, s kloniranjem pa bi med drugim ponudili kakovostnejše in hkrati cenejše meso. Industrijskega kloniranja so se v tej državi lotili tudi drugi, zato središče v Tianjinu ne bo prvo te vrste. »Radi bi bili najsodobnejši,« je Xu povedal novinarjem. »Radi bi bili prihodnost.«
Kitajska javnost je že prestrašena zaradi nezdrave hrane, polne hormonov, antibiotikov in različnih aditivov, s katerimi hranijo živali, da bi ustvarili manj mastno in bolj pusto meso, zato ni tako občutljiva za gensko spremenjene izdelke kakor Evropejci. Kloniranje, jih prepričujejo znanstveniki, ni isto kakor genska manipulacija. Po objavi novice o odprtju največjega središča za kloniranje je eden od piscev spletnih dnevnikov kljub vsemu predlagal: »Prosim vas, dajte najprej to meso poskusiti našim voditeljem.«
