Tiskane izdaje
Pogumna Perujka Máxima Acuña de Chaupe, zagrizena članica združenja žensk za zaščito okolja, je z družino spet ostala brez vsega. Sodišče v Celendinu je že drugič v dveh letih – prvo razsodbo so ovrgli – odločilo v prid lastnika največjega rudnika zlata v Latinski Ameriki, podjetja Yanacocha.
Sodišče je ugotovilo, da družina Chaupe živi na tuji zemlji. Naložilo ji je 32-mesečno pogojno kazen in plačilo približno 1400 evrov za povzročeno škodo ter odredilo, da podjetju Yanacocha preda svojo 30 hektarov veliko visokogorsko kmetijo. Ta leži na zemljišču, kjer načrtujejo dobrih 3,5 milijarde evrov vreden projekt rudnika zlata in bakra Conga.
Bitka za zemljo in vodo
Na družino Chaupe se pogosto sklicujejo aktivisti, ki trdijo, da imajo multinacionalna rudarska podjetja v Peruju izjemen vpliv, čeprav njihova zgodba nikakor ni osamljen primer. Številne kmetijske skupnosti v Peruju, ki je peti svetovni izvoznik zlata in tretji izvoznik bakra, se spopadajo s podobnimi težavami ter bijejo bitko za zemljo in vodo. Projekt odprtega rudnika Conga, ki naj bi se raztezal na več kot 3000 hektarih visokogorja v srcu regije Cajamarca, in od katerega si v prvih petih letih obetajo dobrih 19.000 kilogramov zlata in za 294 milijonov evrov bakra, bi zahteval visoko ceno – uničiti bi morali štiri gorska jezera, naravne rezervoarje vode. Dve jezeri bi izsušili za pridobivanje mineralov, v dveh pa bi shranjevali odpadke. Poleg tega bi bila z odplakami ogrožena tudi reka Marañon, eden od dveh izvirov Amazonke.
Pobudnik projekta Conga, podjetje Yanacocha, že gradi nadomestne rezervoarje za vodo, a lokalni prebivalci kljub temu niso zadovoljni. Mnogi konzorciju ne zaupajo. Podjetju, ki prav v tej regiji že upravlja s trenutno največjim, a vse bolj izčrpanim rudnikom zlata v Latinski Ameriki, še posebej zamerijo odziv na razlitje 157 kilogramov živega srebra v mestu Choropampa leta 2000, zaradi česar je zbolelo na stotine ljudi.
Da so se demonstracijam proti megalomanskemu projektu Conga – gre za eno največjih investicij v Peruju – pridružile množice, ni presenečenje. Še posebno nasilni protesti so izbruhnili poleti 2012, ko je življenje izgubilo pet ljudi, več deset pa je bilo ranjenih. Nemiri so se končali šele potem, ko so oblasti v več provincah razglasile izredne razmere ter s tem ukinile pravico do zborovanja in druge civilne svoboščine. A protestniki so dosegli majhno zmago – projekt Conga je bil ustavljen, dokler ne bi rešili vprašanj z zagotavljanjem vode.
Koraki v napačno smer
Lokalni prebivalci zamero gojijo tudi do predsednika Ollante Humale in ga obtožujejo, da je pogoltnil predvolilno obljubo – zagotavljal je, da bo imel dostop do vode prednost pred interesi rudarskih podjetij. Predsednik resda trdi, da je odgovorno rudarjenje mogoče hkrati z zaščito okolja, toda novi perujski okoljski zakon, sprejet prejšnji mesec po le kratki razpravi v kongresu, temu oporeka. Peru, ki je preluknjan z več kot 300 velikimi rudniki, tovrstni industriji že zdaj daje spodbude, ki jim ni para celo v rudarjenju naklonjenima Čilu in Mehiki, zdaj pa je vlada z novim zakonom naredila še korak dlje.
Zakon odvzema okoljskemu ministrstvu, ki je staro komaj šest let, pristojnost nad standardi za nadzor zraka, prsti in vode, pa tudi možnost postavljanja omejitev za škodljive substance. Onemogoča tudi ustanavljanje naravnih rezervatov, v katerih ni dovoljeno ne rudarjenje ne črpanje nafte. Poleg tega zmanjšuje okoljske standarde za prihodnje projekte, za nekaj let pa kar za polovico znižuje globe za vse okoljske kršitve, z izjemo najhujših. Za povrh uvaja davčne olajšave za rudarske multinacionalke, ki že zdaj uživajo velike ugodnosti, med njimi dolgoročne koncesije tako za raziskave kot za izkoriščanje perujskih naravnih bogastev, v zameno za to pa morajo v državno blagajno prispevati le minimalne zneske. V potezi perujske vlade, ki upa, da bo z zmanjšanjem okoljskih standardov spodbudila investicije v rudarstvo – to je motor gospodarskega razvoja, saj državi prinaša kar 60 odstotkov izvoznih zaslužkov, a je zaradi zmanjšanega povpraševanja izgubilo nekaj zagona –, je moč prepoznati določeno mero obupanosti. Oblasti so novi zakon sprejele kljub nasprotovanju mednarodne skupnosti, ki zaradi bližajoče se podnebne konference v Limi bdi nad dogajanji v državi, in kljub opozorilom okoljevarstvenikov, da na slabšo gospodarsko rast ne vpliva prestroga okoljska zakonodaja, ampak nižje cene surovin.
Bitka družine Chaupe in njej podobnih zato ostaja za zdaj samo boj z mlini na veter.
