Ko se milijarderji posedejo pod rdečo zvezdo

Pod streho Velike palače narodov bo od konca tedna in še v prihodnjih desetih dneh sedelo okoli 620 milijard dolarjev. Toliko so namreč »težki« vsi milijonarji in milijarderji med člani Politično-posvetovalne konference in Kongresa ljudskih poslancev. Čeprav jih je letos manj kot prejšnje leto, se je njihovo bogastvo povečalo.

Beseda tega obdobja je centralizacija. Prav tako kakor se bosta »dve zasedanji« (kot v kitajskih medijih na kratko imenujejo letno zasedanje teh dveh teles) ukvarjali s še večjim osredotočenjem oblasti v rokah enega človeka, se tudi kapital vse bolj zbira v žepih manjše, a vse bogatejše skupine Kitajcev.

V najvišjem posvetovalnem in najvišjem zakonodajnem telesu Kitajske sedi 153 odposlancev z bogastvom, ki znaša več kot dve milijardi yuanov (315 milijonov dolarjev). Čeprav jih je lani na »dveh zasedanjih« v klopeh Velike palače ljudstva sedelo 209, zožena elita rdečih kapitalistov pa ima v lasti 18 odstotkov več kapitala.

Manj milijarderjev je delno posledica kampanje, katere cilj je ureditev prezadolženega zasebnega sektorja, ki je v preteklih letih kaotično zapravljal velike vsote denarja za nakup podjetij, hotelov ter medijskih in finančnih hiš v tujini. V ozadju vseh teh velikih investicijskih podvigov je stala katera od kitajskih državnih bank, kar bi pomenilo, da bi propad katerekoli finančne piramide kitajskih tajkunov neizogibno potegnil v vrtinec tudi samo kitajsko državo.

Veliko pospravljanje

Predsednik Xi Jinping je zato pred koncem svojega prvega mandata, ki se bo iztekel konec tedna, zahteval veliko pospravljanje. Neskrito presenečenje mnogih na Kitajskem je bila aretacija Wu Xiaohuija, ustanovitelja in predsednika največje zavarovalniške hiše Anbang, ki je, poleg vsega, oženjen z vnukinjo pokojnega voditelja Deng Xiaopinga. Pred tradicionalnim novim letom so aretirali tudi Ye Jianminga, ustanovitelja in predsednika enega največjih zasebnih energetskih konglomeratov CEFC. Proti njemu so uvedli preiskavo zaradi nedefiniranega »gospodarskega kriminala«.

Čeprav so nekateri analitiki tolmačili, da je čistka med milijarderji znak obnovljene nestrpnosti komunistične partije proti zasebnim podjetjem, bi prej lahko rekli, da je kitajski partijski vrh pregledal zgodovinske knjige in se spomnil, zakaj so bili trgovci v konfucijanski družbi najnižji družbeni razred. Prav tako pa tudi, zakaj so cesarji že v drugem stoletju pred našim štetjem menili, da je treba imeti monopol nad strateško pomembnim blagom (na primer soljo). Na podlagi tega je sklenili, da je čas za akcijo. Xi Jinpingov boj proti korupciji bo namreč brezzob vse do takrat, ko se bo na stotine milijard dolarjev neovirano stekalo čez kitajske meje. Wu Xiaohui je pred dvema letoma in pol za 5,5 milijarde dolarjev kupil newyorški hotel Waldorf Astorija, Ye Jianming pa je lani za delež ruskega Rosnjefta odštel 9,1 milijarde dolarjev.

Spremembe v zakonodaji

Zasedanji Politično-posvetovalne konference, ki se bo začelo v soboto, in Kongresa ljudskih poslancev, ki se bo začel v ponedeljek, bosta v dvorani, ki ima na stropu lestenec v obliki zvezde. Ko bo skoraj pet tisoč poslancev iz obeh teles sedlo v klopi, obsijane s stekleno zvezdo, bo vsakemu od njih, tudi tistim z milijardami dolarjev na računu, jasno, v katero fazo prihaja njihova država in kaj se od vsakega od njih pričakuje.

Zasedanje zakonodajnega telesa se bo osredotočilo na prvi petletni mandat predsednika Xi Jinpinga. Ne samo da mu bodo zaupali drugi mandat, ampak bodo iz državne ustave izbrisali tudi omejitev dveh mandatov, ki ju je do zdaj smel voditelj preživeti na tem položaju. Hkrati bodo imenovali tudi podpredsednika države in nove namestnike premiera. Glede na njihove zadolžitve bo jasno, kakšne so kitajske prioritete v prihodnjih petih letih. Če bo, po pričakovanjih, na mesto Xijevega namestnika imenovan Wang Qishan, potem lahko pričakujemo, da bo prva naloga obeh na čelu države še močnejši udarec proti korupciji.

Enemu od novih namestnikov premiera bo zaupano tudi poslanstvo končnega izkoreninjenja revščine. To pomeni zvišanje življenjskega standarda za 30 milijonov Kitajcev, ki se preživljajo z manj kot enim dolarjem na dan in so nad črto 2300 yuanov (365 dolarjev) na leto.

Čeprav se zasedanje Kongresa ljudskih poslancev prvenstveno nanaša na notranjo politiko, domače gospodarstvo in zakonodajo, bo prihodnji teden sovpadel z uradnim začetkom novih ameriških uvoznih taks, ki jih je v četrtek naznanil predsednik Donald Trump. Dvajsetodstotne carine na železo in desetodstotne na aluminij morda napovedujejo trgovinsko vojno. Toda še vedno je mogoče pričakovati, da ta ne bo izbruhnila v obliki, ki bi neizogibno zajela celotno svetovno gospodarstvo.

Kljub temu bodo »dve zasedanji« zaradi protekcionističnih tendenc najpomembnejše kitajske trgovinske partnerice in politične nasprotnice zaznamovali okrepljeni toni specifičnega globalizma, ki temelji na enem človeku z absolutno oblastjo nad najbolj obljudeno državo sveta.

Do leta 2023, ko bo končan drugi Xi Jinpingov mandat na položaju predsednika vlade, bi morala Kitajska postati srednje razvita država z velikim, a močno koncentriranim kapitalom pod popolnim državnim nadzorom. Ni pomembno, koliko milijarderjev bo takrat v Veliki palači narodov sedelo pod rdečo zvezdo. Pomembneje je, koliko skorumpiranih funkcionarjev bo do takrat v zaporu in ali bodo z velikim čiščenjem »dežele pod Nebom« (kot se je imenovala Kitajska v cesarskih časih) očistili prostor za zdrav in stabilen razvoj velesile. Od prihodnjega tedna prihaja ta projekt v novo fazo.