Tiskane izdaje
»Če bi na Korejskem polotoku izbruhnila jedrska vojna, zagotovo ne bi prizadela zgolj tega območja; celotna severovzhodna Azija, Severna Amerika in ves svet bi se spremenili v holokavst,« je zatrdil Kim Kvang Hak z Inštituta za ameriške študije pri zunanjem ministrstvu Demokratične ljudske republike Koreje v članku za spletni časopis NK News.
Po splošnih ocenah, je zapisal, bi takšna vojna pustila za seboj svet v ruševinah. Uničenih bi bilo 500 velikih mest in ubitih več kot milijardo ljudi, edina stvar, ki se ne ujema z realnimi možnostmi takšne katastrofe, je Kimova ocena, da bi gospodarska škoda takšnega spopada znašala 2 milijardi dolarjev. Severnokorejskemu politologu se to zagotovo zdi zelo velika vsota, dejstvo pa je, da moramo, če že razmišljamo o posledicah morebitne jedrske vojne, njegovi številki dodati še veliko ničel.
Kljub temu je esej na to temo zelo vznemirljiv. Ameriška letalonosilka se na čelu vojne flote približuje Korejskemu polotoku, iz Pjongjanga so v torek znova zagrozili z jedrskim napadom na ZDA, in to ob najmanjšem znamenju, da se pripravlja preventivno posredovanje proti Severni Koreji, Južna Koreja in Kitajska pa sta v vojski uvedli stanje pripravljenosti.
Nevarnost za Seul
Desetmilijonski Seul je le 85 kilometrov oddaljen od tako imenovanega »demilitariziranega območja«, ki ločuje obe Koreji, tako da bi bil vsak napad s severa zagotovo katastrofalen. Kljub temu življenje v južnokorejskem glavnem mestu poteka tako, kot da se nič ne dogaja. Čeprav je vršilec dolžnosti predsednika republike Hvang Kjo An opozoril na možnost resnejših severnokorejskih provokacij v času pred velikimi obletnicami, ki jih proslavljajo v tej državi, Južni Korejci niso več prepričani, od kod grozi najhujša nevarnost: od severnokorejskega voditelja Kim Džong Una ali ameriškega predsednika Donalda Trumpa.
Vsi se sprašujejo, ali je za Sirijo zdaj na vrsti Severna Koreja. Čeprav južnokorejski vršilec dolžnosti predsednika pričakuje, da se bo ameriški predsednik pred dejanskim oboroženim posredovanjem posvetoval z zavezniki, predvsem z Južno Korejo, ne bi smel nihče izključiti možnosti enostranske akcije. K izboljšanju položaja ni prav nič pripomogel sirski predsednik Bašar al Asad, ki je ob 105. obletnici rojstva pokojnega vodje Kim Il Sunga in dnevu severnokorejske vojske vodji Kim Džong Unu izrazil občudovanje in potrditev prijateljstva.
»Prijateljski državi proslavljata obletnico in hkrati bijeta vojno proti divjim ambicijam velesil, da bi si z osvajalsko in vsiljivo politiko podredile vse države ter jim odrekle pravico do samoodločbe,« je v sporočilu zapisal sirski predsednik. Tako so se znova pojavili dvomi o nepretrganem sodelovanju med Severno Korejo in Sirijo na področju kemičnega in jedrskega orožja, kar bi lahko bil glavni povod za ameriški obračun s Severno Korejo.
Severno Korejo in Sirijo povezuje globoko prijateljstvo, ki je v zgodnjih devetdesetih letih privedlo do tega, da je pokojni vodja Kim Il Sung pokojnemu predsedniku Hafizu al Asadu poslal ekipo strokovnjakov, ki so nato sirskemu raziskovalnemu centru za znanstvene študije pomagali pri gradnji raketnega kompleksa. Ameriški mediji so že takrat poudarili, da je bil ta center glavna institucija za razvoj biološkega in kemičnega orožja, bivši direktor Cie James Woolsey pa je zatrdil, da so severnokorejski strokovnjaki pomagali Sircem pri namestitvi kemičnih konic na izstrelke scud.
Boj proti imperializmu
V minulih letih so kar nekajkrat prestregli pošiljke zaščitnih oblačil in plinskih mask, ki so potovale iz Severne Koreje proti Siriji. Zastrupitev Kim Džong Nama, polbrata Kim Džong Una, na letališču v Kuala Lumpurju z bojnim strupom VX in sirski napad s kemičnim orožjem, ki so ga izvedli prejšnji teden, prav tako opozarjata na neprijetno vzporednico med dvema državama in njunima voditeljema, ki si redno izmenjujeta čestitke in izraze podpore. Tik pred grozljivim napadom v Siriji je Kim Džong Un čestital Bašarju al Asadu ob 70. obletnici ustanovitve sirske podružnice arabske socialistične stranke Baath in potrdil, da se bo prijateljstvo med njima okrepilo v skupnem boju proti imperializmu.
Kim Kvang Hak je v eseju zatrdil, da začetka krize ne bi smeli iskati v Severni Koreji, temveč pri tistih, ki od nekdaj poskušajo eliminirati to državo. »Po mnenju večine strokovnjakov, ki se ukvarjajo s korejskimi zadevami, 'problem Korejskega polotoka' avtomatično pomeni 'severnokorejsko jedrsko vprašanje',« je poudaril. Nikoli pa ne upoštevajo tega, da ZDA sem pošiljajo jedrske letalonosilke, jedrske strateške bombnike in jedrske podmornice, pa tudi tega, da je imela v času hladne vojne v Južni Koreji več kot tisoč jedrskih konic.
Kaj je kokoš in kaj jajce na Korejskem polotoku – tega ne bo mogel nihče več ugotoviti. Zato se vsi pripravljajo na vojno, hkrati pa goreče upajo, da je ne bo.
