Tiskane izdaje
Bogota − Manj kot pol odstotka oziroma približno 54.000 glasov volivcev je bilo potrebnih, da so se kolumbijske sanje o miru sesule v prah. Tolikšna je bila namreč razlika med tistimi, ki so podprli prejšnji teden sklenjeni sporazum med vlado in uporniško skupino Revolucionarne oborožene sile Kolumbije (Farc), in tistimi, ki so ga zavrnili.
Kolumbijska vlada in uporniki so se o sporazumu, s katerim bi se končalo več kot pet desetletij trajajoče prelivanje krvi, pogajali štiri leta. Prejšnji teden so ga ob prisotnosti številnih svetovnih voditeljev in pred očmi javnosti slovesno podpisali. Da ga volivci ne bi potrdili, si niso predstavljali, pa tudi javnomnenjske raziskave so kazale na odločno podporo dogovoru. A namesto, da bi privrženci sporazuma slavili s skoraj 20-odstotno prednostjo, kot je bilo pričakovano, so bili poraženi z razliko nekaj deset tisoč glasov. Proti potrditvi sporazuma je glasovalo 50,2, za pa 49,8 odstotka volivcev. Udeležba na referendumu ni bila obvezna, zato se je glasovanja udeležilo le malo več kot 37 odstotkov od približno 13 milijonov volilnih upravičencev.
Javnomnenjske raziskave so, kot kaže, narobe precenile, kako globok je razkol v družbi glede vprašanja Farca. Številni Kolumbijci ne morejo pozabiti desetletja trajajočega krvavega konflikta, med katerim je bilo ubitih približno četrt milijona ljudi, z domov pa je bilo pregnanih več kot sedem milijonov ljudi, niti pristati na možnost amnestije za nekdanje gverilce ali njihov vstop v politiko, kar je med drugim zapisano v sporazumu.
Grafiko povečate s klikom.
Negotova prihodnost
Prihodnost Kolumbije po propadu referendumske potrditve dogovora je negotova. Mnogi se zdaj sprašujejo, kaj sledi. Oblasti v Bogoti so sicer odločene, da bodo s prizadevanji za sklenitev sporazuma nadaljevale. Predsednik Juan Manuel Santos, ki je priznal poraz, a poudarja, da se ne bo predal in si bo do konca mandata prizadeval za sklenitev miru z uporniško skupino, je svojim pogajalcem že naročil, naj se vrnejo na Kubo in se tam z voditelji Farca posvetujejo o tem, kako naprej. Obljubil je tudi, da bo upošteval mnenje nasprotnikov sporazuma, ki pa je po njegovem mnenju še vedno najboljša možnost, ki jo ima Kolumbija na voljo, da se v državi po 52 letih ustavi prelivanje krvi.
Tudi vodja Farca Rodrigo Londoño oziroma Timoleon Timochenko Jimenez, kot mu pravijo gverilci, je po objavi referendumskega rezultata zatrdil, da je skupina zavezana ohranitvi mirovnih prizadevanj. »Farc globoko obžaluje, da je destruktivna moč tistih, ki so sejali sovraštvo in zamero, vplivala na mnenje kolumbijskega ljudstva,« je sporočil iz Havane, kjer so štiri leta potekala pogajanja med sprtima stranema. »Kolumbijci, ki sanjajo o miru, lahko računajo na nas. Mir bo zmagal,« je dodal.
A kljub vztrajanju obeh strani, da sta zavezani miru − tudi prekinitev spopadov še vedno velja −, ni znano, kako bi se mirovni proces lahko nadaljeval. Ena od možnosti je vnovično odprtje pogajanj, kar pa je predsednik doslej zavračal. Santos bi lahko odločitev volivcev tudi zaobšel in sporazum ratificiral v kongresu, vendar za zdaj nič ne kaže, da se nagiba v to smer.
Razočaranje je veliko tudi v mednarodni skupnosti, ki je podpis sporazuma pred tednom dni navdušeno pozdravila. »Današnji dan se bo v zgodovino vpisal kot dan, ko je Kolumbija obrnila hrbet možnosti za konce vojne, ki je v več kot 50 letih uničila življenja milijonov,« je sporočila regionalna direktorica humanitarne organizacije Amnesty International Erika Guevara-Rosas. »Čeprav ni bil popoln, je bil sporazum zanesljiva pot k miru in pravici,« je dodala.
Odločitev kolumbijskih volivcev bi lahko vplivala tudi na podelitev Nobelove nagrade za mir, ki bo razglašena v petek. Podpisnika sporazuma sta bila namreč med resnejšimi kandidati za prejemnika. »V tem kontekstu (...) kolumbijski mirovni sporazum ali kdor koli, ki je povezan z njim, preprosto ni kandidat za letošnjo Nobelovo nagrado za mir,« je po navedbah STA danes sporočil direktor Mirovnega inštituta v Oslu Berg Harpviken. Podelitev nagrade bi namreč lahko razumeli kot upor proti volji kolumbijskega ljudstva.
