Konec azijske turneje: kaj je prinesel papežev obisk?

Daka - Papež Frančišek je danes končal šestdnevno azijsko turnejo, v okviru katere je obiskal Burmo in Bangladeš. Eden najbolj odmevnih dogodkov turneje je bilo petkovo srečanje v bangladeškem glavnem mestu Daka z manjšo skupino beguncev iz vrst manjšine Rohingja, na katerem je papež prvič na turneji manjšino tudi poimenoval z njenim imenom.

Frančišek je danes najprej obiskal dom Matere Tereze v Daki, kjer se je srečal z bolniki in sirotami. Nato je prisluhnil izkušnjam katoliških duhovnikov v tej pretežno muslimanski državi. Nagovoril je tudi okoli 10.000 mladih, ki so se zbrali na kolidžu Notre Dame.

Frančišek je v nagovoru duhovnikom in nunam izpostavil škodljivost obrekovanja in ga enačil s terorizmom. »Sovražnik harmonije v verski skupnosti je duh obrekovanja, ki je vrsta terorizma. Je kot teroristi, ki zanikajo, da to so, a potem za seboj pustijo bombe,« je dejal in poudaril, da bodo druge osebe obrekovanje širile naprej.
Katolike, ki so se zbrali v portugalski cerkvi iz 16. stoletja v središču Dake, je tudi pozval, naj se v izogib nezaupanju in delitvi raje »ugriznejo v jezik«.

Papež Frančišek je danes po poročanju tujih agencij najprej obiskal dom Matere Tereze v Daki. Foto: Andrew Medichini/Reuters

Papež, ki je obisk v Aziji začel v nedeljo v Burmi, je bil deležen kritik, ker v tej državi ni nikoli uporabil besede Rohingja. Burma sicer muslimansko manjšino preganja že več desetletij. Več kot 600.000 njenih pripadnikov je zbežalo v sosednji Bangladeš, odkar sta se vojske in policije zaradi napada muslimanskih upornikov na varnostne sile avgusta nasilno spravili nad civilno prebivalstvo.

Frančišek je bil sploh prvi papež na obisku v večinsko budistični Burmi. Burmanski cerkveni predstavniki naj bi mu odsvetovali poimenovanje manjšine z imenom Rohingja, saj Burmanci pripadnike te manjšine obravnava kot nezakonite priseljence in zanje uporablja izraz Bengalci ter s tem namiguje, da izvirajo iz Bangladeša.

Frančišek je bil sploh prvi papež na obisku v večinsko budistični Burmi. Foto: Mohammad Ponir Hossain/Reuters

Eden od beguncev je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP izrazil hvaležnost, da jih je papež poimenoval z njihovim imenom. »Prvič doslej nam je eden od velikih svetovnih voditeljev prisluhnil. To srečanje bo globalnim voditeljem poslalo jasno sporočilo,« je prepričan 29-letni učitelj Mohamed Zubair.

Analitiki so glede tega previdnejši in opozarjajo, da papežev obisk kljub vsemu ni ponudil odgovora na vprašanje o prihodnosti manjšine.

Tik pred papeževim obiskom sta Burma in Bangladeš minuli teden podpisala dva dogovora glede vrnitve več sto tisoč pripadnikov muslimanske manjšine Rohingja v burmansko zvezno državo Rakhine. V enem od sporazumov sta med drugim določila reko Naf za mejo med državama.

Papež Frančišek je danes nagovoril okoli 10.000 mladih, ki so se zbrali na kolidžu Notre Dame. Foto: Mohammad Ponir Hossain/Reuters

Bangladeš je dogovor označil za prvi korak in dodal, da bo Burma sedaj sprejel nazaj muslimansko manjšino Rohingja. Burma pa je sporočila, da jih je pripravljena sprejeti »takoj ko bo to možno«.

V torek se je papež srečal tudi z burmansko voditeljico in Nobelovo nagrajenko za mir Aung San Suu Kyi, ki ji v svetu očitajo, da je vojski dala proste roke v krizi z manjšino, doma pa je po več desetletjih vojaške diktature kljub temu priljubljena.