Konferenca o internetu: Dialog analogne in digitalne varnosti

Na Kitajskem ni internetne cenzure. Prav tako kot tudi ni političnih zapornikov. Oziroma, povedano z drugimi besedami, ko je kateri od 49 kitajskih novinarjev, kolikor jih trenutno prestaja zaporno kazen, objavil neprimeren članek na katerem od družbenih omrežij, portalu ali v svojem blogu, je v zaporu končal zato, ker je prekršil katerega od kitajskih zakonov.

To, kar bi nekdo imenoval cenzura, je v resnici zakonski filter. Tisti, ki bi jih morda imeli za politične zapornike, pa so v resnici kriminalci. Če torej Kitajsko opazujemo skozi terminologijo, ki jo vztrajno narekuje njeno partijsko vodstvo, potem je to najbolj svobodno internetno cesarstvo na svetu, cesarstvo z več kot 670 milijoni uporabnikov in s takšnimi zmogljivostmi elektronske trgovine, kakršne so se pokazale pred kratkim, ko je Alibaba v enem dnevu – resda posebnem dnevu, ki je bil posvečen osamljenim – obrnil več kot 14 milijard dolarjev.

Takšna se želi azijska sila predstaviti tudi na drugi svetovni konferenci o internetu, ki bo do petka potekala v mestecu Wuzhen v pokrajini Zhejiang. Ni naključje, da so za to srečanje – na katerem bo predsednik Xi Jinping govoril o svojih pogledih na internet, udeležilo pa se ga bo osem predsednikov držav ali vlad, več kot 50 tujih ministrov in več kot dva tisoč delegatov iz 120 držav – izbrali to idilično mesto, zgrajeno na kanalih, mesto z 12.000 stalnimi prebivalci, ki se je zaradi gospodarskega vzpona povečalo še za 45.000 sezonskih delavcev.

Wuzhen je očiten primer prehoda Kitajske iz analogne v digitalno ero. To mestece je dobilo prvo asfaltirano cesto pred komaj tremi desetletji, v zadnjih nekaj letih pa je preraslo v najbolj omreženo mesto v državi. Mesto ima med drugim internetno bolnišnico, ki bolnikom, ki so od bolnišnice oddaljeni več sto kilometrov, omogoča, da se z zdravniki posvetujejo po spletu, poleg tega imajo aplikacijo »za splošne zadeve«, prek katere lahko državljani komunicirajo z območno vlado, in signale wi-fi celo v javnih straniščih, na kar so meščani še posebej ponosni.

Že ko je lani v Wuzhenu potekala prva svetovna konferenca o internetu, je bilo očitno, da si Kitajska prizadeva postati virtualna velika sila, ki bo v tem novem svetu spremenila zgodovino. Nekdaj je bila izumiteljica pomembnih vzvodov napredka (smodnika, kompasa, papirja in tiska, pri čemer jih omenjamo samo nekaj), ki so jih nato zahodnjaki izkoristili za globalno širjenje svojih civilizacij, zdaj pa si želi azijska sila nadeti vajeti temu zahodnemu izumu, da bi nato v globalni vasi, ki se je izoblikovala prav zaradi interneta, izobesila svojo zastavo. Kitajska je že zdavnaj dojela, da je internet danes to, kar so bili pred več stoletji verski misijonarji, in da nikakor ne sme narediti enake napake ter zahodnim križarjem »univerzalnih vrednot« dovoliti, da jo spravijo v napol kolonialni položaj, v kakršnem se je kitajsko cesarstvo znašlo pred koncem 19. stoletja. Zato je svetovna konferenca o internetu pretežno posvečena virtualni varnosti oziroma, kot je to poimenoval nizozemski sinolog Ian Buruma, »boju proti informacijskim barbarom«.

Prav tako tudi ni naključje, da je kitajsko vodstvo naredilo takšen razpored večstranskih srečanj, po katerem je bilo v torek v mestu Zhengzhou zasedanje predsednikov vlad Šanghajske organizacije za sodelovanje (SCO). Čeprav je glavno mesto pokrajine Henan od Wuzhena oddaljeno več kot 900 kilometrov, jih je zagotovo medsebojno zbližala omenjena varnostna tema. Glede na to, da bodo premieri Rusije, Kazahstana, Kirgizije, Tadžikistana in Pakistana (katerega polnopravno članstvo v SCO je že v proceduri) s torka na sredo zgolj zamenjali prizorišče, teme varovanja pred terorizmom in spodbujanja trgovanja na realnih tleh, pa bodo prešle na ista vprašanja v virtualnem prostoru, je mogoče pričakovati, da se bo v Wuzhenu izoblikovala svojevrstna koalicija s skupnim pojmovanjem internetne varnosti, virtualne civilizacije in, seveda, informacijskih barbarov.

Srečanje v mestecu na vodi bi kaj lahko izoblikovalo obrise internetne prihodnosti. To bo prvi kitajski prispevek pri iskanju formule za globalno vladavino nad internetom in, če bi sodili po izjavah kitajskega ministra virtualnega prostora Lu Weija, korak naprej h konsenzu, ki je nujno potreben za vzpostavitev nove virtualne ureditve.

»Vsako vozilo in vsak pešec se želi po cesti svobodno gibati,« je dejal Lu na tiskovni konferenci, ki so jo sklicali pred srečanjem v Wuzhenu. »In prav zato so potrebna pravila. Svoboda je naš cilj, red pa je način, kako se ta cilj doseže.«

Lu je priznal, da je Kitajska povečala nadzor nad internetom, zlasti ko gre za širjenje različnih govoric in kriminal na omrežju. Internetni center za prijavo nezakonitih pojavov dobi vsak dan okoli milijon prijav. Napovedali so tudi, da se bo na vsaki pomembni spletni strani vzpostavila policijska postaja za virtualno varnost, tako da bodo lahko kriminalce odkrivali, še preden bodo ti zagrešili kaznivo dejanje.

In vse to za Lu Weija ni cenzura.

V času, ko so se udeleženci internetne konference zbirali v Wuzhenu, je na drugem okrožnem sodišču v Pekingu potekalo sojenje odvetniku za človekove pravice Pu Zhiqiangu. Obtožnica ga bremeni »izzivanja etničnega sovraštva« in neredov, kar naj bi počel s svojim mikro blogom na weiboju, kitajski različici twitterja. Zaradi sarkastičnih pripomb na račun partijskega vodstva in uradne politike do narodnostnih manjšin bi lahko 50-letnega odvetnika, ki je svoj čas branil umetnike, kot je Ai Weiwei, obsodili na osem let zapora.

Bo v tem primeru postal politični zapornik ali internetni disident? Ne, pravi partijsko vodstvo. Tega na Kitajskem ni. Pu je zgolj žrtev informacijskega barbarstva, ki je prodrl prek kitajskih virtualnih meja in ki je ljudi, kakršen je on, okužil z idejo o univerzalnosti vrednot in pravic. Prav o tem se bodo pogovarjali na konferenci. Digitalna varnost mora imeti analogne ječe. Sicer bo virtualni svet vzplamtel v kaosu.