Tiskane izdaje
New York – Težave nekdanje prve dame in zunanje ministrice Hillary Clinton, ker je v času ministrovanja uporabljala zasebni strežnik za e-pošto, namesto državnega, se nočejo poleči. Zvezna policija FBI je obnovila sporočila, ki so jih izbrisali njeni podrejeni, preiskava pa bo trajala še mesece, globoko v predsedniško kampanjo.
Afera z zasebnim strežnikom je izbruhnila že marca, ko se je pokazalo, da je kot zunanja ministrica prejemala e-pošto prek zasebnega računalnika, ne pa državnega sistema. Hillary Clinton trdi, da je ravnala po pravilih, medtem ko se nekateri pravni strokovnjaki, predvsem pa republikanski politiki, ne strinjajo z njo ter trdijo, da je ogrožala državno varnost. Prav tako naj bi kršila pravila o arhiviranju komunikacij zveznih uslužbencev.
Ena od šestih predsedniških kandidatov demokratske stranke je preiskovalcem izročila 30.000 e-poštnih sporočil, okoli 32.000, o katerih so njeni uslužbenci precenili, da so zasebne narave, pa so jih izbrisali s strežnika. Zvezni policiji, ki se je lotila preiskave o tem, kako in zakaj so se med predanimi sporočili znašli tudi zaupni podatki, naj bi medtem uspelo obnoviti izbrisana sporočila in je sama ločila zasebna od javnih.
Prisiljeno opravičilo
Preiskava FBI ni rutinsko zbiranje podatkov zadnjih štirih zunanjih ministrov, kot jo je Hillary Clinton predstavljala v javnosti, pač pa se je v torek razvedelo, da jo je zunanje ministrstvo sprožilo prav zaradi njene uporabe zasebnega e-poštnega strežnika. Tako naj bi že lani poleti prosili njen štab za pojasnila, kako je uporabljala e-pošto in kakšen je dostop do njenega e-poštnega računa. To je bilo tri mesece, preden so zunanje ministre prosili za njihovo e-poštno korespondenco.
Hillary Clinton se je odzvala na novo nerodnost z besedami, da »ne vem ničesar o tem, po mojem razumevanju so vsem (zunanjim ministrom) poslali enako pismo (naj predajo svojo e-pošto)«. Šele pred dobrima dvema tednoma se je javno opravičila »za zmešnjavo in številna vprašanja, toda za vsa obstajajo odgovori«. Čeprav je dejala, da prevzema odgovornost in da odločitev (za zasebni e-poštni strežnik) ni bila najboljša izbira, je bila vseeno deležna kritik o prisiljenem opravičilu, ne pa iskrenem obžalovanju.
Njeni svetovalci so upali, da bo opravičilo preusmerilo zanimanje za afero, toda zadnja razkritja znova prilivajo olja na ogenj. Od pomladi njena priljubljenost v javnomnenjskih anketah vztrajno pada, predvsem pa se je močno povečalo nezaupanje ljudi v nekoč na videz nedotakljivo kandidatko. Po raziskavi časnika Washington Post in televizijske mreže ABC jo samo še dobra tretjina volivcev označuje za pošteno in ji zaupa, še lani ji je krepka polovica.
Prav tako dobra polovica meni, da se je slabo odzvala na razkritje ter da je prekršila pravila in poskušala to prikriti. Čeprav s pravnega vidika njeno ravnanje morda ni sporno, je povzročilo toliko politične škode, da del demokratske stranke išče rezervnega kandidata, če se bo njena priljubljenost še naprej zmanjševala. V zadnjih tednih jo je namreč demokratični socialist Bernie Sanders že dohitel ali celo prehitel v anketah v zveznih državah Iowa in New Hampshire, kjer volivci začno izbirati kandidata stranke.
Preusmerjanje pozornosti
Čeprav Sanders še vedno ni prepričal medijskih analitikov ali vrha stranke, da lahko resno ogrozi Hillary Clinton, demokrate skrbi njeno topljenje prednosti pred morebitnimi republikanskimi nasprotniki, saj se ji je v anketah večina močno približala, vodeči Donald Trump je povsem izenačen z njo. To je le še okrepilo ugibanja, ali se bo v predsedniško tekmo na demokratski strani pognal tudi podpredsednik Joe Biden. Ta pravi, da ga je smrt sina Beauja maja močno potrla in da ne ve, ali bi z družino zmogel čustvene napore kampanje. Toda javnost mu vseeno namenja spodbudno podporo.
Hillary Clinton je v zadnjih dneh precej pospešila kampanjo in s pomikanjem na levo poskušala vnesti več energije med svoje podpornike. Odločno je stopila na stran organizacije Planned Parenthood, ki se ukvarja z zdravjem žensk, zaradi opravljanja splavov in dajanja tkiva fetusov za raziskave pa je pod hudim udarom desnice, ki ji želi odvzeti zvezna proračunska sredstva. Odzvala se je na jezo javnosti, ker je neko farmacevtsko podjetje za 55-krat povišalo ceno zdravila, in predstavila načrt za cenejša zdravila na recept.
V torek se je končno izrekla proti gradnji spornega naftovoda Keystone XL, prek katerega naj bi se pretakala nafta iz kanadskih skrilavcev proti rafinerijam v Mehiškem zalivu. Tako je stopila na stran okoljevarstvenikov, ki ostro nasprotujejo gradnji (Bela hiša se še vedno ni izrekla o njej), in si nakopala jezo energetske industrije in njenih sindikatov. Toda za zdaj ni videti, da bi našla izgubljeno zaupanje javnosti.
