»To je prvo novoletno darilo korejskemu ljudstvu,« je izjavil Ri Son Gvon, predsednik severnokorejskega odbora za mirno združitev, ko se je danes v vasi Panmundžom na demilitariziranem območju med obema Korejama sestal z južnokorejskim ministrom za združitev Čo Mjang Gjonom.
»Dober začetek je polovica opravljenega dela,« je odgovoril Čo. Tako se je po dveh letih prekinjenih odnosov začelo prvo srečanje visokih funkcionarjev iz Pjongjanga in Seula. Zunanja temperatura na tem gorskem območju je bila precej pod ničlo in Ri je začel srečanje v šaljivem tonu. »Pretirano bi bilo reči, da so odnosi med obema Korejama bolj zamrznjeni, kot narekuje vreme,« je dejal. V torbah njegovih sodelavcev je bilo vidno manj dokumentov kot v rokah članov južnokorejske delegacije in že po tem je bilo jasno, da se je pripravljen pogovarjati zgolj o omejenem številu tem.
Nekaj ur pozneje sta obe strani objavili, da je led prebit: Severna Koreja bo na zimske olimpijske igre, ki bodo prihodnji mesec v Pjongčangu, poslala visoko delegacijo, športnike, skupino navijačev, umetnike, opazovalce, mojstre borilnih veščin in novinarje.
Južnokorejski minister za združitev Čo Mjang Gjonom (levo) in predsednik severnokorejskega odbora za mirno združitev Ri Son Gvon. Foto: AFP/Korea Pool
To je bilo pravo novoletno darilo za organizatorje olimpijskih iger, ki si lahko po sklenitvi dogovora oddahnejo, kar zadeva varnost iger, pa tudi za vlado južnokorejskega predsednika Mun Dže Ina, ki si je končno pridobil velikansko politično točko. Ameriški predsednik Donald Trump, ki je do zadnjega opozarjal Severno Korejo, da ima on »večji jedrski gumb« in da jo lahko v trenutku uniči, je vse to opazoval od strani. Vse, kar je lahko storil, da bi pred pogajanji ostal v središču dogajanja, česar si je očitno nadvse želel, je bilo njegovo sporočilo, da se je tudi sam »absolutno« pripravljen pogovarjati – po telefonu – z voditeljem Kim Džong Unom in da upa, da bo izid pogovorov pozitiven.
Čeprav je Trump v soboto pred novinarji zatrdil, da je prav on zaslužen za pogajanja v Panmundžomu, kajti če ne bi pokazal Kim Džong Unu, da se z ZDA ne sme šaliti, tega srečanja sploh ne bi bilo, je splošen vtis drugačen. Severnokorejski voditelj je svojega odposlanca poslal na pogajanja zato, ker se počuti močnejšega kot kdaj prej. Z raketnim arzenalom, katerega del so tudi balistični izstrelki z dosegom 13.000 kilometrov, poskuša zdaj zabiti klin v vojaško zvezo med ZDA in Južno Korejo ter s tem zmanjšati nevarnost pred vojaškim posredovanjem ali poskusom atentata ameriških ali južnokorejskih pripadnikov posebnih enot.
Kar zadeva Mun Dže Ina, je ta končno prišel do tega, o čemer je govoril v predvolilni kampanji. Začeli so delovati kanali neposrednega medsebojnega komuniciranja, vendar se bo šele zdaj pokazalo, ali tudi on ostaja pri tistih protiameriških stališčih, ki jih je nekaj delil z nekdanjim predsednikom Ro Mu Hjanom, ko je bil v času od leta 2003 do 2008 vodja njegovega kabineta.
Severnokorejski voditelj Kim Džong Un. Foto: Korean Central News Agency/Korea News Service via AP
Voda Pjongčanga
Ri Son Gvon in Čo Mjang Gjon sta izkušena pogajalca, zato jima danes ni bilo težko 12 ur sedeti za mizo. Namesto v eni od modrih barak, skozi katere poteka demarkacijska črta, sta se sestala v Hiši miru na južnokorejski strani, ki ponuja več udobja za dolge ure pogajanj. Na mizi med dvema delegacijama je bila na voljo mineralna voda znamke »Voda Pjongčanga«, ves dan so gostom nudili čaj iz rdečega ingverja, ki pripomore h koncentraciji in budnosti.
V prostoru je bilo skorajda družinsko ozračje, in to predvsem zato, ker je Ri prišel na pogajanja z jasnimi pooblastili o sklenitvi dogovora o določenem delu tem z dnevnega reda. Takoj je privolil v vzpostavitev vojaške komunikacije, in to že danes zjutraj, ob tem pa celo predlagal sogovorniku, naj dovoli neposredni televizijski prenos njunega srečanja.
»Pričakovanja so velika,« je dejal. »To srečanje si želimo odpreti za javnosti in ga v živo predvajati vsem Korejcem.« Čo je odgovoril, da bodo pogovori ostali za zaprtimi vrati, medijem pa bodo nato ponudili rezultate, če jih bodo dosegli. Funkcionar južnokorejske vlade je razkril, da sta tako Kim Džong Un kot Mun Dže In poslušala razpravo med njunimi odposlanci, da bi lahko v odločilnih trenutkih posegla vmes.
Severnokorejski vojaki ob mejnem prehodu Panmunjom. Foto: AFP/Korea Pool
Ko je Čo predlagal, da bi v nadaljevanju pogajanj na dnevni red dodali vprašanje denuklearizacije, se Ri na to ni odzval. Je pa očitno, da je bil pogoj za srečanje v Panmundžomu izpolnjen, ko je Severna Koreja »izpopolnila« svoj raketni in jedrski arzenal, zato je zdaj nerealno pričakovati, da bi lahko vse skupaj vodilo nazaj k denuklearizaciji.
Še vedno ostaja nerešenih nekaj vprašanj, ki v glavnem zadevajo olimpijske igre. Bosta reprezentanci obeh Korej na slovesnostih ob odprtju in koncu iger korakali skupaj? Bo do naslednjega srečanja članov družin, ki so ju ločili po korejski vojni, prišlo že ob tradicionalnem novem letu, ki ga bodo praznovali 16. februarja?
Nihče ni vprašal, ali bodo po vsem tem še veljale sankcije ZN proti Severni Koreji. Korejski polotok se vsaj za zdaj vrača v korejske roke. Takšnih epizod je bilo v nedavni preteklosti že kar nekaj in zdi se, da je tokrat razlika zgolj v treh voditeljih: v Pjongjangu še ni bilo voditelja, ki bi si tako želel reformirati lastno družbo, še nikoli do zdaj v Seulu ni bilo predsednika, ki bi imel tako do potankosti izdelan načrt združitve, in še nikoli prej v Washingtonu ni sedel posebnež, kakršen je Trump. Konec koncev je morda vse to tudi njegova zasluga. Po svoje.