Korejska diplomacija brez Kitajske

New York – Zunanji ministri 17 držav poskušajo v Vancouvru najti rešitev, kako omejiti­ severnokorejske jedrske ambicije. Pobuda se je že začela s precejšnjo težavo: v Kanadi ne bo ne Rusije ne Kitajske, čeprav ima slednja ključ za rešitev krize na Korejskem polotoku.

Srečanje, ki ga gostita Kanada in ZDA, poteka v času začasne otoplitve odnosov med Korejama. Prejšnji teden so se predstavniki obeh držav sestali prvič v zadnjih dveh letih, režim na severu pa je sporočil, da se bodo njihovi športniki udeležili zimskih olimpijskih iger na jugu. Toda predvsem iz ZDA prihajajo zahteve, naj z novimi diplomatskimi in finančnimi pritiski ustavijo oborožitveni program Pjongjanga, s katerim razvijajo jedrske konice in medcelinske rakete za njihovo izstreljevanje. »Vse več je dokazov, da v Severni Koreji občutijo našo kampanjo največjega možnega pritiska. Da resnično občutijo pritisk,« je Brian Hook z ameriškega zunanjega ministrstva razkril ameriško razmišljanje.

Kanadska razprava se bo osredotočila na večji pomorski nadzor okoli Severne Koreje, da bi prestregli ladje, ki kršijo sankcije Združenih narodov. Udeleženke so članice mednarodne pobude proti širjenju orožja za množično uničevanje (Proliferation Security Initiative, PSI), organizacija je pred včerajšnjim začetkom dvodnevnega posveta sporočila, da »si prizadevajo za podvojitev prizadevanj za krepitev pritiska na Severno Korejo«. Severnokorejski voditelj Kim Džong Un, ki je izrabil olimpijske igre za dvostranske pogovore z južno sosedo, ne kaže namere, da bi privolil v ameriške zahteve po jedrski razorožitvi. Poleg tega Vancouver bolj kot mednarodno enotnost kaže na razpoke v odnosu do korejske jedrske krize.

Hladnovojno razmišljanje

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je včeraj v Moskvi ostro napadel ZDA, med drugim jih je obtožil spodbujanja napetosti na Korejskem polotoku. »Združene države odkrito govorijo, da je vojaški spopad neizogiben, čeprav vsi razumejo, kako katastrofalne bi bile posledice takšne nepremišljenosti,« je oznanil na novinarski konferenci ministrstva. Washington je okrcal tudi zaradi širjenja vojaških vaj okoli Severne Koreje, saj naj bi to izzvalo nov izbruh napetosti, medtem ko so se druge države trudile, da bi prek diplomatskih kanalov oživile pogajanja s Pjongjangom. Hkrati je opozoril, da bi morebiten odstop ZDA od mednarodnega jedrskega sporazuma z Iranom spodkopal možnost prihodnjega dogovora s Severno Korejo.

Še bolj bode v oči kitajska odsotnost, saj je Peking edini zaveznik Pjongjanga in njegov daleč največji trgovinski partner. V Vancouvru so zbrane države, ki so v ZDA sodelovale v silah Združenih narodov v korejski vojni, zato po besedah Lu Kanga, predstavnika kitajskega zunanjega ministrstva, takšna srečanja »ne morejo pomagati pri iskanju ustrezne rešitve« in gre za »hladnovojno razmišljanje«. Dvome o smiselnosti pogovorov, na katerih sodelujejo države, kot sta Grčija in Kolumbija, ni pa ključnih igralcev v korejski krizi, so izrazili tudi v Tokiu. Z japonskega zunanjega ministrstva so prišle - sicer anonimne - kritike, da se v Vancouvru ne bo zbralo 17 držav, ki so najbolj prizadete zaradi ravnanja Pjongjanga.

Ameriško urjenje

Hook je napovedal, da bodo Rusijo in Kitajsko podrobno obvestili o rezultatih srečanja, po mnenju strokovnjakov pa Washington v Kanadi ni hotel zanj neprijetnih motenj, ki jih povzroča predlog obeh odsotnih sil, naj ZDA ustavijo skupne vojaške vaje z južnokorejsko vojsko. Čeprav se je strah pred spopadom na Korejskem polotoku v zadnjih tednih nekoliko unesel, Donald Trump pa je celo nakazal, da je po mesecih izmenjavanja zmerljivk s Kim Džong Unom pripravljen dati priložnost diplomaciji, velik del ameriške vlade menda še vedno ne verjame v diplomatsko rešitev. To je po svoje potrdilo včerajšnje poročilo New York Timesa, da se ameriška vojska intenzivno uri za veliki spopad.

Sobotni lažni alarm na Havajih, da prihajajo izstrelki, ki je povzročil skoraj 40 minut panike, je spomnil ZDA, da znova živijo v senci jedrskega napada, in samo še spodbudil strah pred jedrsko Severno Korejo. Vojaški vrh na čelu z obrambnim ministrom Jimom Mattisom sicer vneto zagovarja diplomacijo in svari, da bi bila vojna katastrofalna. Toda po poročanju newyorškega časnika naj bi jih besede predsednika države, ki je večkrat grozil z uničenjem Severne Koreje, prepričale, da morajo pospešiti priprave na morebiten poseg.