Tiskane izdaje
New York – Ameriška reforma nadzornega sistema je korak bližje k omejitvi množičnega zbiranja podatkov o telefonskih klicih, saj je spodnji dom kongresa s prepričljivo večino sprejel zakon Svoboda ZDA, ki naj bi prirezal peruti obveščevalcev. To je precejšen udarec za jastrebe v senatu, ki nasprotujejo omejitvi spornih programov.
Na nekoč skrivni program Nacionalne obveščevalne agencije (NSA), ki zbira in shranjuje podatke o skoraj vseh telefonskih klicih v ZDA, je že leta 2006 prvič opozoril časnik USA Today, resnično pozornost javnosti pa je pritegnil po predlanskem razkritju žvižgača NSA Edwarda Snowdna o obsegu ameriškega nadzornega omrežja. Ta teden je kar 338 ameriških poslancev iz obeh strank podprlo predlog zakona, s katerimi naj bi močno omejili takšno zbiranje podatkov, proti jih je bilo le 38.
Po predlogu podatkov o klicu (ti vsebujejo številki klicatelja in klicanega, njuno lokacijo, čas pogovora ...) ne bi več avtomatsko (potem ko to odobri tajno sodišče za nadzor nad tujo obveščevalno dejavnostjo – FISC) pošiljali obveščevalni agenciji, pač pa bi jih hranili ponudniki telefonskih storitev, obveščevalci pa bi za vsak dostop do njih potrebovali dovoljenje tajnega sodišča. Pri tem bi morali natančno določiti, kaj iščejo, kar naj bi precej zožalo obseg brskanja.
Trma jastrebov
Predlog, ki ga podpira tudi Bela hiša, je odromal v zgornji dom kongresa, kjer pa senatorji ne delijo odločenosti poslancev. Vplivna skupina obrambnih jastrebov v republikanskih vrstah bi raje za pet let podaljšala sedanji 215. člen domoljubnega zakona, ki po njihovo (in dosedanji razlagi Bele hiše) omogoča tako obsežna zbiranja podatkov. Veljavnost člena se izteče konec meseca, vodja republikanske večine v senatu Mitch McConnell in njegovi somišljeniki pa so prepričani, da bo brez njega in brez sedanjega početja NSA ogrožena varnost države.
Toda libertarni senator Rand Paul, ki bi rad postal predsedniški kandidat republikanske stranke, je že napovedal, da bo z obstrukcijo skušal preprečiti takšno podaljšanje. Njegov republikanski kolega Richard Burr, ki vodi odbor za nadzor obveščevalne dejavnosti, trdi, da skušajo reformisti »popraviti sistem, ki ni pokvarjen« ter da v času rastoče moči in tehnološke izurjenosti teroristov »ni čas za uvajanje nepreizkušenih rešitev«.
Razpravo ne razgreva samo iztekajoča se veljavnost sedanje zakonodaje, pač pa tudi nedavna sodba zveznega prizivnega sodišča v New Yorku, ki je menilo, da je vlada nezakonito uporabljala 215. člen domoljubnega zakona. To je nekatere organizacije, ki se borijo proti razraščenemu nadzornemu omrežju države, spodbudilo, da zahtevajo še obsežnejše reforme. Večina jih sicer še vedno trdi, da je predlog zakona Svoboda ZDA korak naprej.
Med prvimi je Ustanova za elektronske meje (EFF), ki je do prejšnjega tedna podpirala omenjeni predlog, sedaj pa skuša reformno razpoložene senatorje prepričati, naj se vrnejo k njegovi prejšnji različici iz leta 2013, ki je strožje določala pogoje za delo obveščevalcev. Po mnenju EEF je treba jasneje opredeliti pojme, kot so »pomembni podatki« in »preiskava«, da ne bi NSA s preohlapnimi razlagami nadaljevala z množičnimi posegi v zasebnost Američanov.
Julian Sanhcez iz libertarne organizacije Cato opozarja, da je nadzor nad programom množičnega zbiranja telefonskih podatkov pokazal, kako ta ne samo, da ni bistven za preprečevanje terorističnih napadov na ZDA, pač pa nadzorniki niso našli niti ene grožnje ZDA, pri kateri je ta program bistveno pripomogel k preiskavi. Celo direktor NSA James Clapper je podprl predlog zakona Svoboda ZDA kot »razumen kompromis« med zaščito državljanskih svoboščin in »operativnimi potrebami« obveščevalcev.
Pogum in strah žvižgačev
Razsodba newyorškega sodišča se zdi tudi opravičilo za ravnanje žvižgača Snowdna in njegovo razkritje delovanja NSA. »Seznanitev javnosti z obsežnim zbiranjem podatkov o telefonskih klicih ni obelodanila legitimnih skrivnosti države, ampak kršitev ustavnega reda,« trdi Conor Friedersdorf, novinar časnika The Atlantic. Tako bi po njegovih besedah brez Snowdnovega razkritja NSA še vedno brez vednosti javnosti kršila zakonodajo in pravice desetine milijonov Američanov.
To poudarja vlogo žvižgačev pri ščitenju pravic državljanov, kadar država deluje za zaveso tajnosti in brez dovolj učinkovitega nadzora. Toda ZDA v času predsednika Barcka Obame slovijo po njihovem ostrem preganjanju. Chelsea Manning (prej Bradley Manning) je bila za razkritje zaupnih dokumentov spletnemu portalu WikiLeaks obsojena na 35 let zapora. Državni tožilci so za Jeffreyja Sterlinga, nekdanjega pripadnika osrednje obveščevalne agencije (Cia), ki je razkril njeno delovanje proti Iranu, zahtevali dvajset let zapora, pred dnevi je dobil 42-mesečno kazen.
Takšne sodbe na nek način opravičujejo beg Snowdna. Ameriška desnica mu sicer še ne želi priznati zaslug za varovanje demokratičnih temeljev liberalne države, je pa vse bolj pripravljena priznati, da sta panika in strah po 11. septembru povzročila prehud razrast obveščevalnega aparata, in omejiti njegovo delovanje.
