Tiskane izdaje
Čeprav v nedeljo demonstracij ni bilo čisto v vseh 99 ruskih mestih, kjer so jih sprva načrtovali, so bili to največji protesti proti ruskim oblastem vse od leta 2011. Večinoma so bili nezakoniti, saj so jih oblasti dovolile v le 17 mestih. Samo na nedovoljenem shodu v prestolnici se je po policijskih podatkih zbralo od sedem do osem tisoč, po nekaterih drugih ocenah pa celo do 20.000 ljudi, ki so prišli izrazit protest, ker se nihče od pristojnih ni odvzal na obtožbe protikorupcijskega sklada Alekseja Navalnega, da ima predsednik ruske vlade Dmitrij Medvedjev doma in po svetu tajno »v lasti« za kakih 1,2 milijarde dolarjev luksuznih nepremičnin, vinogradov in jaht.
Aleksej Navalni. Foto: Vasily Maximov/AFP
A to je bil le izgovor, nezadovoljstvo je širše, ljudje pa hočejo spremembe, je prepričan politolog Konstantin Kolačov iz moskovskega mnenjskega središča Skupina političnih ekspertov. »Vidimo, da so protestniki čedalje mlajši. To pa je slabo za oblast. Tej generaciji so pomembnejše spremembe kot varnost,« je Kolačov povedal za spletišče Rusija onstran glavnih naslovov.
Zato je bila varnost pomembnejša za policijo, ki je samo v Moskvi v nedeljo priprla 1030 demonstrantov, med katerimi so bili tudi domači in tuji akreditirani novinarji, o množičnih aretacijah pa so poročali tudi iz drugih mest. Kakih sto so jih danes v prestolnici še zadrževali na policiji, preostale, ki jim grozijo denarne kazni in do 15 dni zapora, pa so spustili.
Aretacije miroljubnih protestnikov so obsodili tako v Washingtonu kot Bruslju, predsednik ruske dume Vjačeslav Volodin pa je odgovoril, da so ruski policisti ravnali bolj človeško kot evropski, ki uporabljajo plin in vodne topove. Tudi tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je policijo pohvalil, da je delovala »absolutno korektno, visoko profesionalno in zakonito«, ko je preprečila »poskus nezakonitih akcij«. Novinarjem je razkril tudi, da so organizatorji udeležencem demonstracij obljubljali denarne nagrade, če jih bo policija aretirala.
Foto: Olga Maltseva/AFP
»Televizijskega obveščanja o protestnih akcijah nismo omejevali,« je Peskov odgovoril na vprašanje, zakaj večina vodilnih ruskih medijev, ki so v lasti ali pod nadzorom države, demonstracij skorajda ali sploh ni omenila. Tako ni bilo le v nedeljo, zgodba se je ponovila tudi v ponedeljek, pa čeprav je ta dan potekalo sojenje organizatorju »nezakonitih akcij«. Časniki so bolje opravili svojo nalogo, a ne vsi. Pri ustvarjanju »alternativnih dejstev« so prednjačili pri provladnem dnevniku Izvestja, kjer o protestih ni bilo niti besede, so pa objavili članek z udarnim naslovom »Rusi z optimizmom gledajo v prihodnost«, v katerem navajajo izsledke nedavne javnomnenjske analize Centra Levada, da so prebivalci Rusije čedalje bolj zadovoljni s sedanjostjo, še lepše pa da gledajo na bodočnost.
Medtem so njihovi kolegi iz časnika Kommersant na naslovnici ugotavljali, da se toliko protestnikov ni zbralo že zadnjih šest let, sodelujoči pa da so čedalje mlajši, saj je bila med njimi kar polovica dijakov in študentov. Pomlad je, pa so se prišli poveselit, je na državnem radiu Sputnik vzvišeno razlagal namestnik direktorja Nacionalnega inštituta razvoja sodobne ideologije Igor Šatrov.
Tudi Sergej Markov, ki vodi Inštitut za politične študije, velja za politologa, ki je blizu Kremlja. A po njegovem mnenju nedeljskih protestov ne gre kar tako odpraviti. »Govorimo o ducatu mest in več deset tisoč ljudi. Navalni se je vzpostavil kot voditelj protisistemske prozahodne opozicije,« je povedal Markov. Po njegovem je najbomembnejši preobrat v tem, da je med podporniki Navalnega čedalje več mladine. »To pa bo imelo večji vpliv na ulicah kot na volitvah. V Rusiji na volitve hodijo večinoma upokojenci, mladi pa se gredo borit na ulice. Zdaj se vzpostavlja omrežje mladih ljudi, ki jih ni strah uličnih bojev,« je prepričan ruski politolog.
