Tiskane izdaje
Po uveljavitvi precejšnjega dela težko doseženega, a prelomnega, sporazuma s Kanado (Ceta) in sklenitvi sporazuma z Japonsko Unija vlaga največ energije v sporazum z državami Mercosurja (Brazilija, Argentina, Paragvaj in Urugvaj). Nazadnje sta se z visokimi južnoameriškimi pogajalci v Bruslju sestala trgovinska komisarka Cecilia Malmström in komisar za kmetijstvo Phil Hogan. V Bruslju sporazumu z Mercosurjem ne pripisujejo samo gospodarskih, marveč tudi strateške in geopolitične razsežnosti.
Morali bi pospešiti proces
Če bo sklenjen, bi nastal trgovinski prostor z 800 milijoni ljudi. Unija je za Mercosur že tako največji trgovinski partner in naložbenik. Izvoz v regijo se je zvišal z 21 milijard evrov leta 2005 na 46 milijard leta 2015. Tega leta je vrednost naložb iz EU v državah Mercosurja znašala 378 milijard evrov. Evropska politika je opozorila, da bi morali pospešiti pogajalski proces. Bližajo se namreč volitve v Braziliji, spomladi 2019 pa še evropske. Če kmalu ne bo preboja v pogajanjih, bi lahko grozil daljši zastoj.
Kot v vsakih pogajanjih se odpirajo številna kočljiva vprašanja. Mercosur ima velike interese na področju kmetijstva. Ena od žgočih tem je govedina. Irski proizvajalci opozarjajo na negativno odprtje evropskega trga za govedino. Že tako naj bi bili velike žrtve brexita in si ne želijo novih udarcev. Ponudba EU za 70.000 ton uvoza govedine na leto je bila za pogajalce iz Mercosurja veliko prenizka. Eden od zadržkov Unije je povezan z zagotavljanjem zadostnega nadzora nad kakovostjo živil, ki bodo končala na policah evropskih trgovin.
Tržišče Mercosurja z vidika EU velja za razmeroma zaprto. Za avtomobile imajo visoko, 35-odstotno carinsko stopnjo. Za mlečne izdelke je ta 28-odstotna. Poleg tega v Bruslju opozarjajo na necarinske ovire, predvsem na različne tehnične postopke in standarde. Unija si želi doseči, da bi evropska podjetja lahko sodelovala pri javnih naročilih. Poleg tega naj bi pri teh spoštovali geografsko zaščito več evropskih proizvodov. To je že tako stalnica evropskih trgovinskih pogajanj. S Ceto so zavarovali, denimo, sir roquefort in balzamični kis iz Modene.
»V času rastočega populizma in protekcionizma si želimo delovati tako, da bi okrepili na pravilih temelječ svetovni red. Multilateralizem proti unilateralizmu,« je logiko v ozadju sklepanja trgovinskih sporazumov opisal podpredsednik evropske komisije za rast in delovna mesta Jyrki Katainen. Pri tem da ne gre le za kupovanje in prodajanje, ampak tudi za evropske vrednote. Z njimi da EU vpliva na pravice delavcev, varovanje okolja, standarde hrane. Zato da vloga sporazumov ni le gospodarska, marveč tudi politična. Po bruseljskih ocenah dobro napredujejo tudi pogajanja z Mehiko.
Zastavonoša
V času Baracka Obame so pogajalci iz EU in ZDA v več kot treh letih opravili 15 krogov pogajanj o čezatlantskem trgovinsko-investicijskem partnerstvu (TTIP), a s Trumpovim prihodom je obsežni sporazum – kot se je pred časom izrazila komisarka Cecilia Malmström – v zamrzovalniku. Znamenj o obuditvi pogajanj ni na obzorju. Po uradni razlagi komisije bi pred odločanjem o tem, ali bi začeli nova pogajanja z Washingtonom in kako, morali razjasniti, ali strani imata dovolj »skupnih ambicij in skupne podlage«.
