Krize so zgolj spremenile ime in lokacijo, problemi so isti

Na zasedanju zunanjih ministrov držav Ovseja so bile glavne­ teme boj proti terorizmu ter ukrajinska in begunska kriza. V Beogradu od srečanja neuvrščenih ni bilo višjega političnega vrha. Predstavniki 57 sodelujočih in 11 partnerskih držav Ovseja iz sredozemske in azijske regije so pozvali k skupnemu boju proti terorizmu.

Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) izvira iz konference o varnosti in sodelovanju v Evropi (Kvse), ki je leta 1975 privedla do sprejetja helsinške sklepne listine. Helsinški proces je omogočil konec hladne vojne in rušenje berlinskega zidu, vendar se je sčasoma pokazalo, da so razbita mnoga jajca iz helsinške košare, kot sta suverenost in ozemeljska celovitost tedanje Evrope.

Razpadle so Sovjetska zveza, Jugoslavija in Češkoslovaška, začela se je nova hladna vojna, helsinški princip je razpadel tudi v Ukrajini, turška raketa je prvič od ustanovitve Nata leta 1949 sestrelila rusko vojaško letalo, Moskva je prvič po Afganistanu vojaško posredovala zunaj svojih meja, Američani in Rusi pa se prvič vojskujejo na nebu druge države in podpirajo različne sprte strani. Krize so le spremenile ime in lokacijo, bistveni problemi sveta pa so ostali bolj ali manj isti. V času Kvse sta bila v igri detant in popuščanje med Vzhodom in Zahodom, diplomatska retorika Ovseja pa je izumila frazo o nujnosti vzpostavitve zaupanja. Detant je prekinil hladno vojno, čas pa bo pokazal, ali lahko to nalogo opravi tudi »zaupanje« v obdobju novih nevarnih izzivov.

Balkan je še vedno sod smodnika

Srbski premier Aleksandar Vučić je kritiziral postavljanje ograj na mejah držav na balkanski begunski poti. Po njegovem sta enotnost in sodelovanje ključna tako za rešitev begunske krize kot za boj proti terorizmu. Čeprav si želi Srbija postati članica EU, je Vučić izpostavil tudi tradicionalno prijateljstvo z Rusijo. Opozoril je, da je Balkan še vedno sod smodnika, zadostuje pa ena sama iskra, da bo znova eksplodiral. Vučić je poudaril, da lahko najmanjši spopad sproži verižno reakcijo in da nestabilnost na Kosovu ogroža bruseljski sporazum.

Vodja srbske diplomacije Ivica Dačić, ki se je zavzel za obnovo zaupanja in sodelovanja ter skupni odgovor na grožnje, je videl deeskalacijo krize v Ukrajini kot ključno nalogo Ovseja. O nadzorovanju prekinitve ognja med ukrajinskimi silami in seperatisti na vzhodu države je povedal, da po sporazumu iz Minska, ki je zagotovil premirje, poteka umik težke oborožitve. Po mnenju ukrajinskega zunanjega ministra Pavla Klimkina je najpomembnejše, da znova začne veljati helsinški princip, ki je bil 40 let osnova za varnost Evrope, Rusija pa ga je pohodila čez noč.

Zunanji minister Karl Erjavec je v zvezi s krizo v Ukrajini pozval k polnemu spoštovanju dogovorjenega premirja in izvajanju sporazumov iz Minska. Po njegovem je ključ do rešitve krize politična volja vpletenih strani, da ponovno vzpostavijo spoštovanje načel helsinške sklepne listine in v celoti uresničijo sprejete zaveze Ovseja. Po njegovem lahko Ovse s celovitim pristopom pomembno prispeva k opredelitvi temeljnih vzrokov, ki vodijo k radikalizaciji, nasilnemu ekstremizmu in terorizmu. O migracijski in begunski krizi je pojasnil, da je cilj Slovenije izboljšati dialog in praktično sodelovanje med državami ob balkanski migracijski poti. Erjavec se je zavzel za vzpostavitev tesnega sodelovanja med izvornimi, tranzitnimi in ciljnimi državami migrantov.

Letalske sile niso dovolj v boju z Islamsko državo

Po mnenju ameriškega zunanjega ministra Johna Kerryja bi bilo idealno, da bi se v boju proti Islamski državi združile ZDA, Rusija in druge države, kajti enotne bi rešile problem v nekaj mesecih. Samo zračne sile brez kopenskih sil ne bodo dovolj v boju proti IS. Za enotnost v boju proti IS, kot v boju proti nacizmu, se je zavzel tudi ruski zunanji minister Sergej Lavrov. Srbskemu predsedniku Tomislavu Nikoliću je povedal, da je Moskva pripravljena okrepiti sodelovanje s Srbijo na področju evropske varnosti. Nikolić je ponovil, da se Srbija ne bo pridružila gospodarskim sankcijam EU proti Rusiji.

Nemški zunanji minister Frank-Walter Steinmeier, ki bo v prihodnjem obdobju vodil Ovse, se je strinjal, da letalski napadi na IS ne bodo dovolj, vendar je izključil možnost napotitve evropskih kopenskih sil v Sirijo. Po njegovem je treba poskrbeti, da se neislamistična opozicija v Siriji ne bo spopadala med seboj, temveč bo v IS videla skupnega sovražnika. Kar zadeva Ukrajino, je menil, da se je kriza tudi po zaslugi Ovseja umirila, vendar so še daleč od polne uveljavitve sporazuma iz Minska. Članice Ovseja je pozval, naj ne dovolijo, da bi ladja organizacije razpadla v turbulentnih vodah samo zato, ker se ne znajo dogovoriti o novi smeri. Sklenil je, da so razmere preveč nevarne, mir in stabilnost pa preveč krhka, da bi zaradi boja za vsako besedo in stavek blokirali delovanje Ovseja.