Tiskane izdaje
New York – Ameriška diplomacija je kubanskemu predsedniku Raúlu Castru sredi tedna izročila pismo ameriškega predsednika Baracka Obame, da Združene države po 54 letih spet pošiljajo veleposlanika v Havano. Podobno pismo je iz Velikih Antilov romalo tudi v Washington, a ga je hkrati pospremila opomba, da otoplitev moti senca ameriških sankcij, ki še vedno veljajo.
»Ko so Združene države leta 1961 zapirale veleposlaništvo, si verjetno nihče ni mislil, da bo preteklo več kot pol stoletja, preden ga bomo spet odprli,« je dejal Obama v nagovoru iz Rožnega vrta Bele hiše. Po njegovih besedah »državi ločuje le 90 milj [145 kilometrov], ljudi povezujejo globoke družinske in prijateljske vezi, toda vladi so ločevale osnovne in globoke razlike«. Zadnja desetletja je prevladoval sovražen odnos med državama, ki ga je zanetil vrhunec hladne vojne, ZDA pa so po revoluciji zaman poskušale osamiti režim na Kubi.
Po presenetljivem decembrskem oznanilu, da sta se Havana in Washington začela pogovarjati, so sledila pogajanja in počasno približevanje med državama. Združene države so ob tem okrepile svoj položaj v Latinski Ameriki, saj je bil mačehovski odnos dolgo trn v peti odnosov z velikim delom celine južno od Mehike. Rokovanje Obame in kubanskega predsednika Raúla Castra je zasenčilo dogajanje na aprilskem vrhu Amerik, mediji pa so vzhičeni ugotavljali, da je konec hladne vojne prišel tudi na zahodno poloblo.
Restriktivno okolje
V sredo je ameriški diplomat Jeffrey DeLaurentis, ki vodi sekcijo za ameriške interese, kot se še vedno uradno imenuje nekdanje ameriško veleposlaništvo v Havani in ki uradno še vedno sodi pod švicarsko veleposlaništvo, kubanski vladi lastnoročno predal Obamovo pismo. Kubansko zunanje ministrstvo je nato sporočilo, da bosta državi svoji veleposlaništvi (tudi Kuba ima v Washingtonu podobno sekcijo, ki po protokolu prav tako sodi pod Švico) uradno odprli 20. julija. Z Dunaja se je oglasil tudi zunanji minister John Kerry, ki sodeluje v pogajanjih z Iranom o omejevanju njihovega jedrskega programa, in sporočil, da bo pripotoval v Havano na dvig ameriške zastave.
Ameriški diplomati bodo delovali podobno kot »v drugih restriktivnih okoljih«, kar je oznaka za nedemokratične države, kot sta Rusija in Kitajska. Pred potovanjem po državi bodo morali o tem obvestiti kubanske oblasti, ne bo pa jim več treba dobiti njihovega dovoljenja za pot. »Ne gre le za simbolno dejanje. Zdaj bomo lahko znatno okrepili stike s prebivalci Kube. Na veleposlaništvu bo več osebja, ki bo lahko delovalo širše po otoku,« je napovedal ameriški predsednik.
Kubanska otoplitev je pomemben zunanjepolitični dosežek Obame, ki je tako izpolnil predvolilno obljubo, da se bo začel pogovarjati z režimom v Havani. Je hkrati zmaga njegovega načela, da je v zunanji politiki diplomatsko dogovarjanje veliko bolj plodno od ostrejših prijemov. »Nekateri bi še vedno radi zavrteli čas nazaj in okrepili politiko osame, toda že davno bi morali spoznati, da takšen pristop ne deluje. Ni deloval 50 let. Združene države je izključil iz kubanske prihodnosti in samo poslabšal življenja Kubancev,« je poudaril ameriški predsednik.
Trma desnice
To ne bo odvrnilo nasprotnikov v kongresu, ki so napovedali, da bodo preprečili imenovanje veleposlanika, kar pomeni, da se Jeffrey DeLaurentis še ne bo tako hitro poslovil od Kube. Obama se lahko tej zagati izogne z imenovanjem med kongresnimi počitnicami, težje bo premagal namero opozicije, da bi preprečila financiranje obnove in opreme veleposlaništva v Havani. Najtežji korak bo odprava gospodarskega embarga, saj je ta zapisan v zakonodaji, ki jo lahko spremeni le kongres.
Republikanci v njem pa ne le da ne popuščajo, v zadnjih tednih so v zakone o financiranju vlade podtaknili ukrepe, ki še zaostrujejo omejitve do Havane. Tako si želijo omejiti ameriški izvoz na Kubo, ameriškim zračnim in pomorskim plovilom pa prepovedati pristajanje na kubanskih letališčih in v pristaniščih. To je le še razlog več za Obamov morebitni veto na njihovo sprejetje. Hkrati se v kongresu ne sooča le z nasprotovanjem republikancev, dvomi obhajajo tudi nekatere demokrate.
Kubansko zunanje ministrstvo je v sredo poudarilo, da se odnosi med državama ne morejo normalizirati, dokler velja gospodarska, trgovinska in finančna blokada otoka. »Blokada je glavna prepreka za razvoj našega gospodarstva. Je kršitev mednarodnega prava ter prizadeva interese vseh držav, vključno z ZDA,« so sporočili. Bela hiša je sprostila vrsto omejitev za trgovanje in potovanje, toda škarje in platno sta v rokah kongresa. Vrsta predsedniških kandidatov desnice je znova obsodila »preuranjeno« otoplitev, saj ZDA po njihovo v zameno niso iztržile več svobode za Kubance.
