Tiskane izdaje
New York – Kurdske enote na severozahodu Iraka so ob podpori ameriških letal začele ofenzivo, s katero želijo presekati oskrbovalno povezavo med sirskim mestom Raka in iraškim Mosulom, utrdbama skrajnežev Islamske države. Hkrati naj bi v vrstah najbolj zanesljivega vojaškega zaveznika Zahoda v Siriji in Iraku potekala tekma za nadzor nad osvojenimi območji.
Letala ameriške koalicije proti Islamski državi že dva dni silovito bombardirajo položaje skrajnežev okoli gore Sindžar, več tisoč kurdskih vojakov in pripadnikov verske manjšine jazidi pa se je včeraj zjutraj podalo v ofenzivo. Njen glavni cilj je istoimensko mesto Sindžar, ki so ga skrajneži spremenili v utrjeno obrambno točko, napadalci hkrati prevzemajo nadzor nad avtocesto 47, ki povezuje Rako in Mosul in je Islamski državi omogočala hitro oskrbovanje in premikanje enot.
Po trditvah varnostnega sveta kurdske avtonomne regije v Iraku v bojnih operacijah sodeluje 7500 pešmerg, ki se jim je pridružilo več tisoč lahko oboroženih jazidov. Slednje so sunitski skrajneži lani avgusta pregnali z domov in pri tem umorili, posilili in zasužnjili na tisoče pripadnikov ljudstva, ki utemeljuje svojo vero na zaratustrstvu, eni najstarejših religij sveta. Zaradi tega v očeh skrajnežev veljajo za odpadnike in so deležni skrajnega preganjanja. Njihov beg na goro Sindžar je lani sprožil ameriško posredovanje, zdaj se prek gore vračajo z orožjem.
Tekma med zavezniki
Mesto naj bi obkrožili s treh strani, pri čemer ni čisto jasno, kdo ima pobudo, saj tekma poteka znotraj kurdskih frakcij. Z zahoda napadajo pripadniki kurdskih Enot za ljudsko obrambo (YPG), ki delujejo v Siriji in so povezane s Kurdsko delavsko stranko (PKK). To so Turčija, ZDA in zveza Nato razglasile za teroristično organizacijo, vendar se večina članic EU ni pridružila takšnemu označevanju. Avtocesto vzhodno od Sindžarja naj bi včeraj nadzirale pešmerge, pri čemer si obe skupini lastita zmage na bojišču.
Območje je bilo pred lanskim napadom Islamske države pod nadzorom Kurdske demokratične stranke (KDP) predsednika kurdske avtonomne skupnosti v Iraku Masuda Barzanija, s katerim so jazidi sklenili politično zavezništvo. Toda jazidi zdaj njega in pešmerge krivijo za padec mesta ter trpljenje na gori Sindžar, s katere so jih rešili pripadniki PKK. Zato so zdaj naklonjeni slednjim, kar ustvarja prve napetosti, kdo bo nadzoroval območje.
To morajo pred tem osvoboditi (nekateri kurdski viri so včeraj zvečer trdili, da jim je to že uspelo), pri čemer jim na drugi strani stoji nasproti nekaj sto pripadnikov Islamske države. Ti naj bi pričakovali ofenzivo že nekaj časa, zato so izpraznjeno mesto spremenili v utrjeno past, polno minskih polj, ki naj bi usmerila napadalce proti ostrostrelcem in strojničnim gnezdom. Veliko hiš naj bi napolnili z eksplozivom, hkrati pa pripravili načrte za osredotočene protinapade na šibke točke v vrstah nasprotnikov, je za NYT dejal kurdski general Aziz Vaisi, ki vodi enega od krakov ofenzive. »Imamo odločnega nasprotnika, Islamska država vedno pripravlja presenečenja,« je opisal težaven boj.
V mednarodni koaliciji proti Islamski državi (njena članica je tudi Slovenija, ki ne sodeluje pri vojaških operacijah) so operacijo Svobodni Sindžar opisali kot pritisk na Islamsko državo in razdrobitev njenega kalifata. »Razkrojila bo njihovo oskrbo, prekinila financiranje in delovanje teroristične skupine, zmanjšala pritok njihovih borcev v Irak ter ločila Mosul od Rake (neuradne prestolnice kalifata),« je napovedal tiskovni predstavnik koalicije, ameriški polkovnik Christopher Garver.
Američani v ozadju
Za zdaj ni znano, kakšno vlogo imajo ameriške posebne enote, ki so jih ZDA nedavno poslale na pomoč Kurdom. V Washingtonu trdijo, da so izključno v vlogi svetovalcev in ostajajo v regijskih središčih, toda nedavni kurdski napad na zapor Islamske države, v katerem je umrl pripadnik ameriških posebnih enot, je pokazal, da sodelujejo tudi v bojih. Vlada predsednika Baracka Obame potrebuje dokaz, da ima v Siriji in Iraku delujočo strategijo za poraz Islamske države, kurdska ofenziva pa bi lahko bila prvi korak do tega.
Z njo so odprli novo bojišče s skrajneži, ki so deloma obkoljeni v Ramadi, prestolnici sunitske pokrajine Anbar na jugozahodu Iraka, pred kratkim pa so se morali umakniti iz strateške naftne rafinerije blizu mesta Baidži severno od Bagdada. Hkrati Sirske demokratične sile (SDF), ki so sredi oktobra nastale na pobudo ZDA in v katerih so kurdski YPG za politično korektnejši videz dodali nekaj lokalnih arabskih enot, počasi prodirajo proti Raki.
Washington kljub uspehom na bojiščih ostaja previdno zadržan pri opremljanju kurdskih sil. Pri tem noče razjeziti zavezniške Turčije, ki se boji samostojne kurdske države na svojih mejah in hkrati napada pripadnike PKK. Zato pešmerge niso dobile posebnih vozil za razminiranje, kot so jih Američani poslali iraški vojski v okolici Ramadija. Prav tako nimajo oklepnih vozil humvee in oklepnih buldožerjev. Pred ofenzivo so dobili le protitankovske izstrelke, ki so jih priskrbele Nemčija in ZDA, ter lažje orožje in naboje.
ZDA kot pogoj za podobno oskrbo, kot je je deležna precej manj uspešna iraška vojska, želijo ustanovitev dveh brigad, ki naj bi združile pripadnike prevladujočih strank v Kurdistanu, KDP in Patriotske zveze Kurdistana (PUK). Toda postopek se še ni začel, urjenje pa naj bi trajalo več mesecev. Poteka v treh oporiščih v iraškem Kurdistanu, enote mednarodne koalicije, ki ga izvaja, pa vodi italijanski polkovnik.
