Tiskane izdaje
Skupina kurdskih nevladnih in aktivističnih organizacij je v Diyarbakirju na jugovzhodu Turčije, kjer živi večinoma kurdsko prebivalstvo in kjer turška vojska že dva tedna izvaja operacije tako proti kurdskim gverilcem kot civilistom, na srečanju v nedeljo pozvala k vzpostavitvi avtonomnega kurdskega območja.
Srečanje Kongresa demokratičnega ljudstva (DTK) se je zgodilo v času, ko se jugovzhod Turčije pospešeno vrača v čas tihe državljanske vojne, v kateri je umrlo več kot 40.000 ljudi. Turške oborožene sile v mestu Cizre še vedno izvajajo veliko vojaško operacijo, v kurdskem mestu pa že 15. dan velja policijska ura. Spopadi potekajo tudi drugod po jugovzhodu države. Turške sile so v zadnjih tednih – po lastnih trditvah – med vojaškimi operacijami ubile 200 kurdskih gverilcev. Poročila s kurdske strani navajajo precej višje številke. Med ubitimi Kurdi je menda daleč največ civilistov.
»Upravičen upor, ki je med našimi ljudmi zrasel proti politikam, ki degradirajo kurdsko vprašanje, v svojem bistvu zahteva boj za lokalno avtonomijo in demokracijo,« so zapisali delegati kurdskega kongresa v končni resoluciji, katere temeljna zahteva je, da bi Kurdi na jugovzhodu Turčije vladali sami sebi. V resoluciji je predvideno, da bi Kurdi v celoti obvladovali vse, kar je povezano z gospodarskimi, kulturnimi in »geografskimi« vprašanji.
V vojnem razmerju
Turške oblasti, ki z vsako potezo in besedo potrjujejo, da so s Kurdi v »vojnem razmerju«, so se na kurdske pozive k avtonomiji odzvale v sebi lastnem slogu. Ostro, brezkompromisno in brez pripravljenosti na dialog. Že prvi dan kurdskega kongresa je turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan dejal, da Turčija ne bo dovolila, da se bo znotraj njenih meja oblikovala kakšna druga država, predsednik vlade Ahmet Davutoğlu pa je v okviru svojih srečevanj z opozicijskimi parlamentarnimi strankami odpovedal srečanje z Ljudsko demokratično stranko (HDP), dejansko najmočnejšo kurdsko stranko. Davutoğlu je ob odpovedi srečanja dejal, da je politika HDP »zakoreninjena v nasilju«.
Kurdsko stoletje
Predsednik HDP Selahattin Demirtaş je dan kasneje na kurdskem kongresu izjavil, da bo 21. stoletje »kurdsko stoletje«, med vrsticami pa jasno nakazal željo po ustanovitvi kurdske države, kar bo gotovo imelo daljnosežne politične in skoraj gotovo tudi varnostne posledice. Stranka HDP je junija na parlamentarnih volitvah dobila 13 odstotkov glasov in dodobra premešala politične karte v državi, ki ji je 16 let samostojno vladala Stranka pravičnosti in razvoja (AKP). Ker predsednik države Recep Tayyip Erdoğan in Ahmet Davutoğlu nista hotela sestaviti niti koalicijske vlade, sta poleti in jeseni storila vse, da bi bile volitve ponovljene. To se je novembra dejansko zgodilo, volitve, na katerih si je AKP ponovno zagotovila skoraj absolutno večino, pa so potekale v ozračju nasilja, groženj, aretacij in tik po bombnem napadu na kurdske in levičarske aktiviste v Ankari, v katerem je bilo ubitih 97 ljudi. Ta napad je bil na las podoben julijskemu napadu v Suruçu, ki je sprožil verigo tragičnih, a pričakovanih dogodkov, ki so Turčijo, eno glavnih igralk sirske vojne, v skrajno občutljivem geostrateškem trenutku dodobra destabilizirali, leta 2013 podpisan mirovni sporazum med turško državo in Kurdsko delavsko stranko (PKK) pa je le še del zgodovine.
