Tiskane izdaje
Italijanski parlament je izglasoval dovoljenje vojaškim ladjam, da vplujejo v libijske vode, preprečijo trgovino z ljudmi in zaprejo neomejene ilegalne poti v italijanska pristanišča. Že nekaj minut zatem je v libijske vode vplula prva italijanska ladja, na Lampedusi pa so pregledali in zasegli nemško ladjo Iuventa, ki vozi migrante za nemško humanitarno organizacijo Jugend Rettet.
Italijansko notranje ministrstvo je pred glasovanjem v poslanski zbornici in senatu objavilo zadnje uradne podatke o številu revežev iz Afrike in Bližnjega vzhoda, ki jih v italijanska pristanišča dovažajo ladje humanitarnih organizacij, potem ko jih velikokrat rešijo smrti v valovih Sredozemlja. Prav vse vozijo v Italijo, saj jih ne sprejema nobena druga država.
V prvih sedmih mesecih letošnjega leta je v italijanskih lukah pristalo 95.215 migrantov, kar je 2,73 odstotka manj kot v enakem obdobju lani (97.892). Prvič se je zgodilo, je poudarilo ministrstvo, da se je število migrantov zmanjšalo. V poslanski zbornici je za operacijo glasovalo 328 poslancev, 113 jih je bilo proti, 22 pa vzdržanih. Berlusconijeva Naprej, Italija je podprla Demokrate, ki so pripravili zakonski osnutek. Severna liga je bila proti, zahteva pa popolno blokado pristanišč, s čimer si pridobiva nove volivce. Skrajna desnica se je vzdržala glasovanja. Enotno proti je glasovalo Gibanje 5 zvezd, ki se razglaša za prvo politično silo v državi. Poseg z ladjami pred libijsko obalo se mu zdi premalo odločen in samo propagandne narave.
Operacijo, ki je razburila italijansko politično javnost in tudi znotraj sprla nekatere stranke, so v vladajoči Demokratski stranki in pri njenih zaveznikih ocenili za rešilno bilko pred parlamentarnimi volitvami, ki bodo najverjetneje razpisane za spomladi. Takrat utegnejo volivci po zadnjih napovedih anketarjev izločiti stranke, ki se ne bodo znale »postaviti za italijanske interese«. Javnost je sodeč po komentarjih v časnikih vse bolj prepričana, da se bo v primeru Libije še enkrat zgodilo, da bo Italija dobila na pleča ilegalne migrante, Francija, s katero se odnosi po Macronovem prihodu zaostrujejo, pa se bo pogodila za nafto.
Napeto pred Libijo,
Prva izmed predvidoma šestih ladij, ki bodo sodelovale v operaciji, je vplula v libijske teritorialne vode samo nekaj minut po glasovanju v Rimu. Na pomoč je priskočila libijski obalni straži, kakor sta se prejšnji mesec dogovorili libijska in italijanska vlada.
Skoraj hkrati se je po informacijski mreži Al Arabija razvedelo, da je nasprotnik vlade v Tripoliju, general Halifa Haftar, v Tobruku izdal povelje svojim bojnim letalom, naj se pripravijo na bombardiranje italijanskih vojnih ladij. Uradni italijanski viri so to novico zanikali.
Italijanske oblasti so takoj po glasovanju na Montecitoriu v pristanišču na otoku Lampedusa ustavile nemško ladjo Iuventa, ki vozi za humanitarno organizacijo Jugend Rettet. Pregledali so jo in zaplenili, na kopno pa dovolili dvema sirskima beguncema. Italijanski spletni mediji so to novico pospremili z vrsto posnetkov, ki naj bi dokazovali, da so nemški humanitarci tesno sodelovali s trgovci z ljudmi, jim sporočali, kdaj se bodo približali libijski obali. Prebežnike so menda sprejemali na krov kmalu po vplutju gumijastih čolnov, na katerih mafijske organizacije pošiljajo v vodo reveže, ki so prej plačali za pot vse, kar so imeli, velikokrat že vnaprej prodali tudi svoje organe.
Predvidevajo, da se bodo italijanske oblasti lotile tudi drugih ladij, ki vozijo prebežnike. Italija je že nekaj mesecev spremljala njihovo delo in ugotovila, da marsikatera ladja neposredno sodeluje z mafijci pri ilegalni trgovini z ljudmi.
Spor med Rimom
Italijansko ministrstvo za notranje zadeve je v začetku tedna sklicalo sestanek s predstavniki vseh humanitarnih organizacij, ki v Sredozemlju z gumijastih čolnov v zelo slabem stanju pobirajo prebežnike. Nekaj organizacij je podpisalo dogovor, Jugend Rettet je ena izmed tistih, ki na srečanju z italijanskimi oblastmi v Rimu niso hotele podpisati sporazuma o pravilniku, ki naj ureja promet med libijsko obalo in italijanskimi pristanišči. Humanitarci po večini nasprotujejo italijanskemu nadzoru nad humanitarnimi ladjami, predvsem pa se ne strinjajo z določilom, da bodo humanitarne prevoze spremljali italijanski oboroženi agenti, ki bodo poskrbeli, da humanitarci ne bodo sodelovali z mednarodnimi mafijami, ki služijo na račun migrantov.
Svarila pred masakrom
Humanitarne organizacije, najbolj glasna je Human Rights Watch, pa tudi Zdravniki brez meja, svarijo, da bo italijanska operacija ogrozila življenje tisočev ljudi. Nadzor ob obali bo prisilil posrednike potovanj, da bodo migrante, ki so jih za velik denar pripeljali že z južne libijske meje, puščali na obali. Tam zanje ni primernih namestitev, tudi hrane ni, higienski pogoji so nemogoči.
Humanitarci kažejo s prstom na Italijo, češ da z operacijo pred libijsko obalo ogroža življenje tisočev ljudi, Rim pa obtožuje humanitarce, da se gredo rešitelje človeštva, njihovo samaritanstvo pa plačuje Italija, kamor humanitarne ladje vozijo migrante, ki jih ne mara nobena druga država.
