Tiskane izdaje
V osrčju Afrike. Na območju, ki ga je nekoč prekrivalo veliko sladkovodno jezero Čad, danes vladajo politična nestabilnost, nasilje, naravne katastrofe, bolezni in lakota. Med zasilnimi bivališči, ki so jih za begunce gradile dobrodelne organizacije, stoji vodnjak, neke vrste šterna, na ročico katere se med sušnimi meseci z vso silo obešajo otroci, da bi prišli do vode.
Danes je v čadski kotlini, ki leži na stičišču Nigerije, Kameruna, Čada in Nigra, deževna sezona. A ta vodnjak, ki ga je zgradil Oxfam International, kljub temu pooseblja borbo dobrodelne organizacije za boljše življenje ljudi v tej regiji, kjer je leta 2012 vladalo hudo pomanjkanje hrane. »Prizadevamo si za dolgoročni razvoj,« so v poročilu iz tistega obdobja zapisali o svojih aktivnostih v Čadu v Oxfam International in dodali: »Naš osrednji cilj je krepitev pravic žensk.« Pravic, ki so jih glede na zadnje obtožbe kratili tudi sami, kar so želeli pozneje prikriti.
»V hišo so vabili ženske, vedeli smo, da niso le prijateljice,« se je za Guardian spominjal dela za Oxfam v Čadu eden izmed dobrodelnih delavcev. To je bilo leta 2006, protagonist zgodbe naj bi bil Oxfamov Roland van Hauwermeiren, ki je imel osrednjo vlogo pri prirejanju seksualnih zabav tudi po katastrofalnem potresu na Haitiju. Leta 2011 je bil z nekaj sodelavci zaradi tega primoran zapustiti Oxfam, a vse drugo je bilo pometeno pod preprogo. V internem poročilu, ki ga je razkril Times, ni bila izključena možnost, da so van Hauwermeirenovo vilo obiskovala tudi mladoletna dekleta. Razkritju so sledili odstopi odgovornih, med njimi namestnice izvršnega direktorja britanske organizacije Oxfam Penny Lawrence. A javnost še zdaleč ni pomirjena.
Dvojna morala
Oxfam ni zgolj dobrodelna organizacija, ukvarja se tudi z analizami o razporeditvi bogastva in občasno z razkrivanjem poslovanja celotnih industrij. Leta 2013 so sprožili kampanjo o transparentnosti v industriji pridelave hrane, kjer so pod drobnogled vzeli največjih desetih prehranskih velikanov na svetu. Operaciji so nadeli ime V ozadju znamk (Behind the brands). Danes je jasno, da je ozadje poslovanja dobrodelnih organizacij vsaj takšno, če ne še bolj sporno. Po več letih sestavljanja nepopolnega mozaika drobcev informacij o poslovanju in delovanju dobrodelnih organizacij v kriznih žariščih je s Timesovim razkritjem težko zanikati sporna in morda celo kriminalna dejanja nekaterih dobrodelnih delavcev. Med njimi si je verjetno marsikdo predstavljal, da lokalnim prostitutkam z drobižem za spolne storitve dela celo uslugo.
Ne nazadnje so sami najbolje vedeli, kako deluje svet in dohodkovna neenakost v svetu. Oxfam International vsako leto objavlja poročilo o razporeditvi bogastva v svetu. V letošnji različici so, denimo, zapisali, da je 82 odstotkov lani ustvarjenega bogastva romalo v roke enega odstotka najbogatejših Zemljanov, medtem ko se »bogastvo« revnejše polovice svetovnega prebivalstva lani ni povečalo. Medtem ko elita bogati, polovica prebivalcev Zemlje, 3,7 milijarde ljudi, stopiclja na mestu, marsikdaj v bedi, lakoti in ponekod tudi žeji. Med glavnimi ugotovitvami v Oxfamu izpostavljajo, da se premoženje bogatašev od leta 2010 vsako leto poveča za povprečno 13 odstotkov, to je šestkrat hitreje kot pri običajnih delavcih, in da bi bilo potrebnih le 2,2 milijarde dolarjev na leto za zagotovitev dostojnih plač vseh 2,5 milijona vietnamskih delavcev v tekstilni industriji. Dodajajo, da direktorji v največjih modnih korporacijah v štirih dneh zaslužijo toliko, kolikor bangladeški delavec v tekstilni industriji zasluži v vsem življenju.
Plače delavcev na karibski otoški državi Haiti so, sodeč po podatkih o minimalni plači, približno štirikrat višje. Po potresu, v katerem je leta 2010 umrlo več kot 200.000 ljudi in bilo porušenih 250.000 domov in 30.000 poslovnih stavb, so mnogi ostali brez vsega. Mladoletnice so zrle v brezupno prihodnost, matere niso mogle nahraniti svojih otrok ... Položaj so z neprimerno globljimi žepi izkoristili nekateri »dobrodelneži« iz Oxfam International.
Že odrekajo podporo
»Nekaj slabih primerov ne definira tega, kdo smo. Ostajamo organizacija, posvečena pravici,« je za BBC dejala Winnie Byanyima, izvršna direktorica Oxfama. Iz organizacije so med drugim sporočili, da so že leta 2011 uvedli postopke, s katerimi izločujejo prestopnike. Posodobili so tudi pravila, ki pravijo: »Ne bom menjal denarja, ponudb za delo, dobrine in storitve za spolne storitve.« Po poročanju Guardiana je do leta 2011 veljalo zgolj, da nihče ne sme spolno občevati z mladoletniki.
Oxfam se brani tudi na twitterju, kjer je poskusil pokazati, da ne podpira spolne zlorabe žensk; zapisal je, da je med 22 izvršnimi direktorji kar 15 žensk. Toda ena izmed vplivnih članic dobrodelne organizacije je tudi Caroline Thomson, predstavnica skrbnikov Oxfamovega premoženja in programov, ki je javnosti bolje znana kot nekdanja direktorica BBC. Naj spomnimo, da je osrednjo britansko medijsko hišo zapustila leta 2012, po izbruhu škandala, v katerem je bilo razkrito, da je tedaj že pokojni DJ in televizijec Jimmy Savile serijsko zlorabljal mladoletna dekleta. Za nagrado je prejela 670.000 britanskih funtov.
Oxfam bi lahko zaradi škandala ostal brez dobršnega dela sredstev - do konca marca 2016 (zadnji podatki) jih je tisto leto zbral skoraj 1,1 milijarde evrov. Toda sporočilo Bruslja je jasno, ničelna toleranca do vseh dobrodelnih organizacij, ki ne bi dosegale visokih moralnih in etičnih standardov. V enem zamahu lahko Oxfam ostane brez 68 milijonov evrov. Združeni narodi prispevajo le nekaj milijonov manj. Če bodo Oxfamu pomoč odrekle še druge institucije in vlade držav, bi bil letni proračun nižji za že skoraj 450 milijonov evrov.
Ta scenarij je malo verjeten, a prav tako malo verjetno je, da bodo po tako odmevnem škandalu ostali enako radodarni tudi običajni ljudje. Prek zbiralnih akcij, humanitarnih klicev, daril in običajne dobrodelnosti so v Oxfamov letni proračun primaknili več kot 300 milijonov evrov. V samo prvih treh dneh je 1270 ljudi prenehalo pošiljati mesečne zneske v višini 12 evrov, poroča o dogajanju v Veliki Britaniji Telegraph. Javno so se Oxfamu odrekli tudi nekateri zvezdniki in ambasadorji.
., denimo Minnie Driver.
