Legalnost, morala in prvorojenčeva teža

New York – Mark Twain je nekoč napisal, da si ničesar ni treba zapomniti, če vedno govoriš resnico. Donald Trump mlajši je misel pred leti ponovil na twitterju, a je očitno ni razumel. Junior ima v teh dneh precej luknjičast spomin, tako kot oče pa se rad izogne resnici.

Ameriški predsednik je nedeljsko poplavo sporočil na družbenem omrežju twitter začel z retoričnim vprašanjem: »Kako je Hillary Clinton lahko izbrisala 33.000 e-poštnih sporočil, lažnivi mediji pa se rogajo mojemu sinu Donu?« Donald Trump starejši je med prezira vredne očitno uvrstil tudi konservativni tabloid Ruperta Murdocha New York Post, ki je njegovega najstarejšega sina razglasil za idiota. Čeprav e-poštna veriga, ki jo je objavil junior, kaže, da je bil brez pomišljanja pripravljen sprejeti pomoč ruske vlade pri črnjenju očetove demokratske tekmice, predsednik ZDA vztraja, da gre za novinarsko sleparijo. »Z vsemi lažnimi, neimenovanimi viri in zelo pristranskim ter celo sleparskim poročanjem lažnivi mediji izkrivljajo demokracijo v naši državi,« je v nedeljo jezno sporočal svojim sledilcem.

Od zidu do smetenja

Toda predstavniki Bele hiše, ki so jih na male zaslone poslali zagovarjati predsedniško družino, so pri tem imeli težav. Po besedah pravnika Jaya Sekulowa, člana skupine predsednikovih zasebnih odvetnikov, srečanje Trumpa mlajšega, predsednikovega zeta Jareda Kushnerja in takratnega šefa kampanje Paula Manaforta z rusko odvetnico ne pomeni kršitve zakonov. Precej težje je upravičeval etično plat dogodka, predvsem ker zadnja razkritja kažejo, da se ga je udeležil tudi ameriško-ruski lobist Rinat Akhmetshin, ki ga nekateri ameriški mediji povezujejo z ruskimi obveščevalci. Po besedah Sekulowa »ni pravično« za nazaj ugotavljati moralnost takšnih dejanj, ki jih »vidimo v popolnoma drugačni luči, kot so se zdela v vročici volilne kampanje«.

Nenehno razpletanje ruskega klobčiča je načelo tudi razumevajoč odnos do Bele hiše na konservativni televiziji Fox News. Voditelj Chris Wallace je predvajal posnetke predsednika, podpredsednika Mika Penca in Trumpa mlajšega, vsi so v njih odločno zanikali kakršnokoli povezavo med kampanjo in Rusijo, nato pa ugotovil, da so ob zadnjem dogajanju takšna zagotovila vsaj sumljiva. Republikanski aktivist Max Boot, ki je leta 2012 sodeloval v predsedniški kampanji Mitta Romneyja, je ob izbruhu afere s predsednikovim sinom dejal, da republikanska stranka omogoča Trumpu njegovo delovanje, zato so soodgovorni za sedanje razmere ter sramoto, v katero potiska državo. »Ne morem verjeti, da doživljam stranko, ki je od besed 'Gospod Gorbačov, podrite ta zid' prišla do 'Gospod Putin, zrušite naše nasprotnike',« je bil ogorčen Boot.

Zastala agenda

Nenehno valjanje v ruskem blatu je pomagalo razdejati podporo predsedniku, ki je po v nedeljo objavljeni meritvi časnika Washington Post in televizije ABC News zdrsnila na 36 odstotkov, kar je najnižje v zadnjih 70 letih merjenja prvih šestih mesecev v Beli hiši. Poleg tega kar 48 odstotkov vprašanih močno obsoja Trumpovo vodenje vlade, kar je v zadnjih letih uspelo le še Georgeu Bushu mlajšemu. Predsednik se je odzval v svojem slogu in na twitterju zapisal, da »skoraj 40 odstotkov niti ni slabo v tem trenutku«, ter dodal, da je bila ta anketa ena najbolj netočnih v dneh pred volitvami. Vse več njegovih svetovalcev pa je menda zelo nejevoljnih, ker najde čas za nepomembne prepire, namesto da bi energijo usmerjal v boj za ključne obljube svojega predsedovanje, kot je razgradnja zdravstvene reforme predsednika Baracka Obame.

Republikansko vodstvo ameriškega senata je moralo spet za vsaj en teden odložiti glasovanje o predlogu zakona, s katerim bi odpravili zdravstveno reformo Obamacare. Vzrok je zdravje senatorja Johna McCaina: v petek so mu odstranili krvni strdek nad levim očesom, ta teden pa doma okreva po operaciji. Že tako majav predlog bi brez podpore McCaina gotovo ostal brez potrebnih 50 glasov senatne desnice, saj sta zmerna Susan Collins in libertarni Rand Paul že napovedala, da ne bosta podprla pokrpane različice zakona (republikanci imajo 52 senatorjev v stočlanski zgornji zbornici kongresa). Resne zadržke ima tudi veliko drugih senatorjev, predvsem zaradi nejevolje volivcev, ki ne želijo izgubiti pravic reforme Obamacare. Tako se zdi, da se je večji del Bele hiše že sprijaznil s porazom zamisli o ukinitvi reforme, čeprav je to sedem let osmišljalo republikanski upor proti prvemu temnopoltemu predsedniku.

Težave ima tudi druga zakonodaja, v spodnjem domu se je zataknila prva pobuda predsednika iz napovedane obnove ameriške infrastrukture, privatizacija sistema zračnega nadzora. Poslanci namreč ne želijo podpreti zakona, ki mu nasprotujejo številni lokalni voditelji, volivce pa bolj skrbijo razpadajoče ceste in mostovi, kot posodobitev letalskega nadzora. Propad zakona pa bi pomenil veliko zaušnico Trumpu in voditeljem republikanske stranke. Vse bliže je tudi zvišanje meje za zadolževanje države, pri čemer so v času predsednika Obame na desnici v zameno vedno hoteli nove varčevalne ukrepe zveznih oblasti, odkar imajo oblast povsem v svojih rokah (predsednika in oba domova kongresa), skoraj nihče več ne razmišlja o zategovanju pasu.