Leto 2017: Politike in volivce čakajo pomembne preizkušnje

Mednarodno dogajanje v prihodnjih dvanajstih mesecih verjetno ne bo nič manj pestro, kot je bilo preteklo leto. V kratkem pregledu vam predstavljamo nekaj ključnih političnih dogodkov, ki jih bomo podrobno spremljali tudi v Delu.

Lanske spremembe bodo dobile jasnejšo podobo: Donald Trump bo uradno prevzel položaj predsednika ZDA, britanska vlada pa bo sprožila 50. člen lizbonske pogodbe. Vzdušje v ZDA in Združenem kraljestvu bo zagotovo vplivalo na tisto v treh ustanovnih članicah Evropske unije, kjer bodo tradicionalne politične stranke na volitvah poskusile preprečiti vzpon njihovih populističnih tekmecev. Večje spremembe se lahko zgodijo tudi v Iranu, kjer se mnogi bojijo novega poslabšanja odnosov z Zahodom.

Trumpova inavguracija

Mediji so lani secirali vsako izjavo, opazko in tvit novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da bi ustvarili čim bolj natančno sliko tistega, kar bo njegova administracija prinesla v ameriško politiko. Trump bo 20. januarja uradno prevzel predsedniški položaj od Baracka Obame. Politična tranzicija do zdaj ni potekala gladko. Trump je nakazal globoko nestrinjanje z nekaterimi Obamovimi odločitvami, sprejetimi v zadnjih tednih njegovega mandata. Napovedal je, da s spremembami, ki jih je obljubil, ne namerava čakati, kar vzbuja dodatno nelagodje med tistimi, ki se jih najbolj bojijo.

Nizozemci na volišča

Prva evropska država, ki bi v novem letu utegnila podleči populizmu, je Nizozemska. Geert Wilders, voditelj po javnomnenjskih anketah najpopularnejše stranke v državi, ima dobre možnosti, da 15. marca na parlamentarnih volitvah premaga etablirane politične sile. Analitiki kljub temu ne verjamejo, da bi se lahko Stranka za svobodo (PVV) prebila na oblast. Če ne drugega, ji to preprečuje proporcionalni volilni sistem. Stranka uvršča med prioritete izstop Nizozemske iz EU, »deislamizacijo« družbe, prepoved korana in ukinitev priseljevanja iz muslimanskih držav.

Brexit postane brexit

Rok, ki ga je britanska premierka Theresa May postavila za začetek uradnega postopka za izstop države iz EU in ga je proti koncu lanskega leta potrdil tudi britanski parlament, se bo iztekel 31. marca. Še preden bo vlada sprožila 50. člen lizbonske pogodbe, bo seznanila poslance z nekaterimi podrobnostmi svoje pogajalske strategije. Koliko svojih načrtov namerava razkriti, ni jasno. Postavljenega časovnega okvira zdaj ne more spremeniti niti britansko ustavno sodišče, ki bo ta mesec odločilo, ali vlada za začetek ločitvenega postopka potrebuje tudi soglasje parlamenta. V vsakem primeru bo britanska vlada do konca marca uresničila referendumsko odločitev volivcev.

Francozi volijo predsednika

Sodeč po pozornosti, ki so je bile deležne predsedniške predvolitve na francoski desnici, mnogi verjamejo, da so ga neuradno že izvolili. Nekdanji premier François Fillon je glavni favorit za zmago na letošnjih predsedniških volitvah, ki bodo 23. aprila in 7. maja, ko bo morebiten drugi krog glasovanja. Poleg republikanskega kandidata ima najboljše možnosti za uvrstitev v drugi krog voditeljica skrajno desne Nacionalne fronte Marine Le Pen. Po najnovejših raziskavah ima dobre možnosti tudi nekdanji gospodarski minister v Hollandovi vladi Emmanuel Macron, ki namerava kandidirati kot neodvisen kandidat. Levica se bo okrog svojega kandidata poenotila konec tega meseca.

Rohani v boj za drugi mandat

Izvolitev Donalda Trumpa v ZDA je v zadnjih mesecih najbolj negativno vplivala na Iran. Vrednost iranske valute je po ameriških volitvah strmoglavila v primerjavi z dolarjem. Zaradi Trumpovih izjav med diplomati in analitiki obstaja resna bojazen, da so iranskemu jedrskemu dogovoru šteti dnevi. Ponovna zaostritev odnosov z Zahodom bi najbolj koristila konservativnejšim članom iranskega političnega in verskega establišmenta. Ti nasprotujejo reformam in ukrepom, ki jih je v iztekajočem se mandatu sprejel Hasan Rohani. Prihodnost odnosov z Zahodom utegne 19. maja močno vplivati na izid predsedniških volitev in Rohanijeve možnosti za ponovno ­osvojitev mandata.

Še četrtič Angela?

Krepitev priljubljenosti protipriseljenske evroskeptične stranke Alternativa za Nemčijo (AfD) že nekaj časa povzroča skrbi, ki se bodo letos verjetno še povečale. Priseljenska politika kanclerke Angele Merkel je razjezila marsikaterega nemškega volivca. Toda za zdaj nič ne kaže, da njeni krščanski demokrati (CDU) ne bodo še četrtič zapored zbrali največ glasov na zveznih volitvah, ki bodo 22. oktobra. Kljub nekoliko manjši javnomnenjski podpori Angela Merkel ostaja favorit za vodenje prihodnje vlade.