Ljubezen in vojna na svilni poti

Hongkong se je v torek spremenil v bojišče dveh konceptov,­ ki se ravnokar ­borita za prevlado pri oblikovanju globalne prihodnosti. V Kongresnem središču v četrti Wanchai so pripravili srečanje, posvečeno »(gospodarskemu) pasu in (svilni) poti«, medtem ko je na forumu borznoposredniške družbe CLSA v hotelu Grand Hyatt nekdanji strateg Bele hiše Steve Bannon v govoru nasprotoval vsemu, kar bi se ob »pasu in poti« moralo dogajati.

Foruma sta potekala skoraj drug ob drugem in obeh se je udeležilo veliko podjetnikov: na tistega o »pasu in poti« so večinoma prišli vodje kitajskih podjetij, željni novih priložnosti za poslovanje v državah v razvoju, srečanja družbe CLSA pa so se udeležili predvsem tuji vlagatelji, pripravljeni vložiti svoj kapital v kitajski trg.

V sliki in besedi

To je bila globalizacija v sliki in besedi, ilustrirana v obe smeri – od Kitajske in h Kitajski – in malokomu, vključno z organizatorji foruma v Grand Hyattu, je bilo jasno, kaj ima z vsem tem Bannon, ki je imel svoj prvi javni govor, potem ko je pred manj kakor mesecem dni zapustil Belo hišo. »Nacisti tu niso dobrodošli«, je pisalo na črnem transparentu, ki so ga pred Grand Hyattom razgrnili demonstranti, ki so se zbrali zaradi Bannonovega gostovanja. »Toksični nacionalist«, »Dol z Bannonom, dol z rasizmom«, »Nočemo sovraštva, nočemo Bannona«.

Majhna skupina demonstrantov, ki jo je pred razkošnim hotelom zbral soustanovitelj Revolucionarne marksistične lige Leung Kwok Hung, nekdanji član lokalnega parlamenta, znan tudi po vzdevku Dolgolasi, se je s temi parolami odzvala na Bannonov televizijski nastop tik pred prihodom v Hongkong. Bannon je v nastopu napadel Kitajsko kot največjo sovražnico Amerike in sporočil, da mu je vseeno, ali ga bodo mediji označili s prav takšnimi besedami, kakršne so bile zapisane na transparentih hongkonških levičarjev. Novinarji niso smeli vstopiti v dvorano, v kateri so organizirali forum družbe CLSA, ki sta jo pred tremi desetletji ustanovila novinarja, nato pa jo je kupila največja kitajska naložbena banka Citic Securities. Kljub temu smo izvedeli za vsebino Bannonovega govora v hotelu Grand Hyatt in mnogi so bili presenečeni zaradi pozitivnega tona, s katerim je nagovoril kitajsko vodstvo.

Briljantna kitajska ureditev

Amerika je, je povedal, v »gospodarski vojni« z »merkantilističnimi« državami, kakršne so Japonska, Južna Koreja in Kitajska, in vendar, je poudaril, njegov nekdanji nadrejeni Donald Trump nikogar ne ceni tako visoko kakor kitajskega predsednika Xi Jinpinga. Celo Bannon očitno občuti podobno ljubezen do države, ki jo najbolj sovraži, zato je na forumu nazadnje povedal, da je »kitajski način ureditve njihovega gospodarskega sistema prav briljanten«. »Kapo dol,« je dejal.

»Partijski voditelji v Pekingu so gotovo dobro razumeli takšno mešanico čustev,« je komentiral eden od navzočih na forumu družbe CLSA. »Bannon in kitajsko politično vodstvo uporabljata enak jezik.« »Govor Steva Bannona v Hong­kongu je bil ljubezensko pismo, namenjeno avtoritarizmu,« je zapisala komentatorka Business Insiderja Linette Lopez. Američan, ki o vsem govori v prvi osebi množine, kakor da predstavlja nekakšno gibanje v nastajanju, se tudi v Hongkongu ni vznemirjal zaradi obtožb, da je rasist.

Ko je nekdo od navzočih pripomnil, da Bannona njegovo poslanstvo, s katerim poskuša zaščititi interese ameriških delavcev – seveda pred vplivom kitajskega gospodarskega hegemonizma – dela socialista, čeprav je ultradesni kapitalist, se je Bannon spet izrekel za nacionalista in tako prekinil vse nadaljnje razlage svoje precej preproste ideologije.

Prisvajanje tehnologij

V nedeljo je v intervjuju za televizijo CBS izjavil, da je »Kitajska največja težava, ki jo imamo na svetovnem odru«, vendar za to ni krivil Pekinga, ampak bolj »elito ZDA«, ki je dovolila, da se je največja gospodarska sila znašla v takšnem položaju. Toda v Hongkongu je vendarle nastopil nekoliko manj ostro in ugotovil, da bi se kitajsko-ameriškemu sporu lahko izognili, če bi si Kitajska »nehala prisvajati naše tehnologije«. Poleg tega je napovedal, da bodo pred srečanjem Trumpa in Xija objavili rezultate raziskave o kitajski kraji intelektualne lastnine ter nato na podlagi tega »znova zagnali dvostranske odnose«.

V intervjuju, ki ga je Bannon zatem dal za hongkonški časopis South China Morning Post, je kljub temu vztrajal, da ni in nikoli ni bil protikitajsko razpoložen. »O Kitajski govorim kot nekdo, ki pozna Kitajsko, jo visoko ceni in ve, kako se je najbolje vesti do nje,« je povedal ter spet dal kompliment kitajskemu predsedniku. »Xi je impresiven. Res razume, kaj najbolj koristi njegovi državi.«

Tema desetletja, morda stoletja

V Kongresnem središču takoj za ovinkom so predstavniki kitajske osrednje vlade in predsedniki državnih podjetij, ki so samo zaradi srečanja prišli iz Pekinga, govorili­ o projektu svojega partijskega in državnega vodje kot o novem globalnem gibanju. »Pas in pot« je drugo ime za evrazijsko združevanje po kitajsko, kar je nedvomno tema desetletja, morda celo stoletja. Forum so poimenovali »Od vizije do dejanj«, z njim pa hoteli v pobudo Xi Jinpinga vključiti čim več držav in čim večji del človeštva. Govor Steva Bannona pred nekaj sto vlagatelji v sosednjem hotelu je imel naslov »Ameriški gospodarski nacionalizem, populistični upor in Azija«. Vsak komentar je odveč.