Tiskane izdaje
New York – Zadnja dva tedna se dogajanje v Washingtonu odvija z bliskovito naglico. V sredo pozno popoldne je presenečenje prišlo s pravosodnega ministrstva. Namestnik ministra je mimo svojega šefa in Bele hiše imenoval posebnega preiskovalca, ki se bo lotil proučevanja morebitnih povezav med predsedniško kampanjo in Rusijo.
V ruski sagi je prevzel pomembno vlogo Rod Rosenstein, namestnik pravosodnega ministra Jeffa Sessionsa. Ta se je zaradi stikov z rusko diplomacijo izvzel iz preiskave, zato je odločanje padlo na Rosensteina. Ta je napisal znamenito oceno o delu zdaj že nekdanjega direktorja zvezne policije FBI Jamesa Comeyja, v kateri je kritiziral njegovo ravnanje ob preiskavi Hillary Clinton in njene uporabe zasebne elektronske pošte v službene namene, kar je Bela hiša uporabila kot prvi izgovor za Comeyjevo odstavitev. To je sprožilo oster odziv Rosensteina (v njegovem poročilu ni bila omenjena odpustitev), toda ob vsem dogajanju okoli Trumpa je bila namestnikova nejevolja hitro pozabljena. Dokler ni v sredo zadnji hip obvestil Bele hiše (ukaz je bil že podpisan), da je po političnem vmešavanju Donalda Trumpa v preiskavo FBI imenoval posebnega preiskovalca, to vlogo pa namenil nekdanjemu direktorju FBI Robertu Muellerju.
Izvrstna izbira
Odločitev je nekoliko razelektrila napeto ozračje na političnih polih, še posebej, ker komentatorji ves čas ponavljajo, kako izvrstna izbira je Comeyjev predhodnik, ki se je izkazal ob preiskavi po terorističnih napadih 11. septembra 2001. Demokrati so dobili posebnega preiskovalca, kar so ves čas zahtevali, republikanci lahko vsaj za trenutek zajamejo sapo in se nekoliko odmaknejo od kaosa v Beli hiši.
V njej seveda ne vlada zadovoljstvo. Trump je tudi včeraj planil na twitter in oznanil, da je tarča »največjega lova na čarovnice med politiki v ameriški zgodovini«. Dodal je, da »ob vseh nelegalnih dejanjih v kampanji Hillary Clinton in vladi [predsednika Baracka] Obame nikoli niso imenovali posebnega preiskovalca!«. Toda po novih najnižjih merilih zanj izjavi vsaj nimata pravnih posledic. Olajšanje so občutile tudi borze. Po sredinem strmem padcu delnic, ki ga je povzročila pojava Comeyjevega zapisnika, so si cene nekoliko opomogle.
Mueller – njegov uradni naziv je posebni svetovalec – bo prevzel vodenje preiskave FBI o povezavah ali celo usklajevanju med rusko vlado in člani Trumpove kampanje, hkrati bo lahko iskal tudi druga morebitna kazniva dejanja, kot so laganje pod prisego, oviranje preiskave, uničevanje dokazov in zastraševanje prič. Bela hiša ga neposredno ne more odpustiti; to lahko sicer ukaže Rosensteinu, toda to bi pomenilo silovit političen pretres in zagotovljen postopek za predsednikovo odstavitev.
Republikanci v kongresu Trumpu uradno še vedno stojijo ob strani, toda v njihovih vrstah je vse več nezadovoljstva, saj je jasno, da bo preiskava dolgotrajna in bo kot temna senca visela tudi nad kongresnimi volitvami prihodnje leto. Na dan je prišla tudi pripomba Kevina McCarthyja, vodje republikanskih poslancev, iz lanskega junija, da je Trump na plačilni listi ruskega predsednika Vladimirja Putina. Včeraj so jo brž označili za slabo šalo, a zagotovo ne bo prispevala k podobi ameriške desnice.
Osrednje gibalo ruske zgodbe, padli svetovalec za nacionalno varnost Michael Flynn, vse bolj spominja na okužbo, ki se je ne da zatreti. Na dan je prišlo, da je Trumpa pred imenovanjem obvestil o poteku preiskave proti njemu, pri čemer podpredsednik Mike Pence – ta je vodil sestavljanje vladne ekipe – zdaj trdi, da za to ni vedel. Serijo slabih novic je zaokrožilo razkritje časnika Huffington Post o najmanj 18 stikih med ruskimi uradniki in člani Trumpove kampanje (tudi Flynna), za katere prej nismo vedeli. Po neuradnih informacijah naj bi Muellerjeva preiskava poleg Flynnu namenila posebno pozornost Paulu Manafortu. Politični svetovalec, ki je bil na plačilni listi proruskega predsednika Ukrajine Viktorja Janukoviča, je lani poleti vodil Trumpovo kampanjo.
