Ko se malčki, stari od tri do pet let, v vrtcu Cukamoto v Osaki vsako jutro postavijo pred zastavo vzhajajočega sonca, je vse skupaj videti kot rutinski začetek dneva. Ko na ves glas ponavljajo, da je treba biti »vdan staršem in dober do bratov in sester«, se še vedno zdi, da so to zgolj konfucijanske vrednote, pri katerih vztrajajo vzgojitelji v tej ustanovi.
Ko otroci ponovijo »pogumno se žrtvuj za državo, če je treba«, je v tem mogoče prepoznati citate iz predvojnega cesarskega ukaza o izobraževanju. V njem so bile davnega leta 1890 napisane zapovedi, kako vzgajati »idealne Japonce«, vdane ne le staršem, temveč toliko bolj cesarju, za katerega bi bili brez pomisleka pripravljeni žrtvovati življenje. Čeprav so cesarski ukaz leta 1947 umaknili iz japonskega izobraževanja in ga nadomestili s temeljnim zakonom o izobraževanju, ki je v skladu s povojno pacifistično ustavo osredotočen na liberalne in demokratske vrednote, je v tej državi čedalje bolj očitno vračanje k tradicionalni vzgoji otrok.
Vrtec Cukamoto je zaradi svojega pristopa k vzgoji že lani pritegnil pozornost medijev, vendar se je šele v začetku letošnjega leta, ko so nekateri starši dobili pismo od ravnatelja Jasunorija Kagoikeja, v katerem Kitajce in Korejce obklada z žaljivkami, postavilo vprašanje, ali njegov program ne sega na področje rasnega sovraštva. Kmalu so postali sumljivi tudi politiki, ki stojijo za to ustanovo, na koncu pa se je postavilo celo vprašanje, ali ni bil v vse to vpleten celo premier Šinzo Abe.
Njegova žena Akie je bila imenovana za častno ravnateljico Cukamota, obrambna ministrica Tomomi Inada pa je poslala vrtcu zahvalno pismo zaradi širjenja duha japonskih vojakov, ko so odpeljali malčke v pristanišče, kjer so ti pozdravili bojne ladje, ki so se vrnile z misije. Očitno je namreč, da je vrtec prav zaradi svojega programa užival naklonjenost številnih članov vladajoče Liberalnodemokratske stranke.
Abejeve lovke
Ko se je pokazalo, da je izobraževalna fundacija Moritomo, ki je lastnica Cukamota, kupila zemljišče za gradnjo vrtca v Osaki po znatno nižji ceni od tržne, so se mnogi vprašali, ali ni bil tudi v to neposredno vpleten premier Šinzo Abe. Predstavnik Komunistične partije v dietu Kotaro Tacumi je na twitterju objavil, da je Abejeva žena v moževem imenu vložila v fundacijo Moritomo milijon jenov (8800 ameriških dolarjev), kar ni nezakonito, lahko pa pomeni določeno kompromitacijo glede na obtožbe, povezane s sovražnim govorom. Premierov kabinet je včeraj znova zanikal vsakršno povezavo z vrtcem, vendar Kagoike vztrajno trdi, da je bila donacija namenjena za gradnjo osnovne šole, ki bi omogočila nadaljevanje tovrstnega izobraževanja otrok.
Abejeva žena Akie se je umaknila s položaja ravnateljice Cukamota, a bo morala kljub temu pojasniti javnosti, kaj je mislila s tem, ko je javno pohvalila izobraževalno politiko v tej instituciji in celo poudarila, da tako meni tudi njen mož.
Škandal se je ta teden dotaknil tudi obrambne ministrice Tomomi Inada, ki je najprej zanikala, da bi v času, ko je delala kot odvetnica - še preden je zakorakala v politične vode - kadarkoli na sodišču zastopala Moritomo. Dan pozneje se je »spomnila«, da je pred trinajstimi leti nastopila kot branilka fundacije Moritomo, zaradi česar se je zdaj znašla pod pritiskom opozicije, ki zahteva njen odstop. Tomomi Inada je znana kot ena najradikalnejših funkcionark LDP, njena stališča o japonski kolonizaciji azijskih držav pa so blizu temu, kar se otroci učijo v vrtcu Cukamoto.
Vprašanje, ki se zdaj zastavlja Japonski, močno presega vrtec v Osaki. Velik del Japoncev je zaskrbljen zaradi zgodovinskega revizionizma, ki briše tanko črto med domoljubjem in nacionalizmom ter oživlja militantnega duha, ki temelji na prepričanju, da nista ogroženi le Japonska in njena državna varnost, temveč tudi japonska identiteta in kulturni obstoj.
Nevarna ideologija
Kaj si bodo o najbližjih sosedih jutri mislili otroci, ki se danes klanjajo portretom bivšega cesarja Hirohita in njegove cesarice Kodžun, pri čemer jim nihče ne omenja na desetine milijonov žrtev med japonsko zasedbo Kitajske in Koreje? Kako naj se proti zunanjemu svetu vedejo pripadniki bodoče generacije japonske mladine, ki jim od malih nog ponavljajo, da morajo braniti državo pred nevarnostjo, tako kot branijo hišo pred vlomilci, ki z vseh strani prežijo nanjo?
Družine otrok, ki so hodili v vrtec Cukamoto, so v sredo vložile zahtevo, naj raziščejo izpade sovraštva do nekaterih otrok, ki obiskujejo to ustanovo. Fundacija Moritomo se je medtem odrekla gradnji osnovne šole, Abe pa čaka, da bo nevihta mimo. Dejstvo je, da izdajanje knjig v slogu »Japonska je velika«, namenjenih izobraževalnim ustanovam, pospešeno narašča. Namenjene so »prebujanju nacionalne zavesti«, pravijo njihovi avtorji. Gre za domoljubje, ne za nacionalizem, zagotavljajo. Njihovi nasprotniki pa vidijo v tem prebujanje stare in nevarne ideologije.













