Tiskane izdaje
»Zahtevajte vilo, obrnjeno proti sončnemu zahodu,« piše v turističnem vodniku, v katerem predstavljajo počitniške objekte na maldivijskem otoku Kuha Hura, »tako boste lahko uživali v najbolj romantičnih večerih!« V vodniku poleg tega navajajo, da so vile opremljene z velikimi televizorji, a če bi kdo obiskovalcem v resnici želel kar se da prijetno bivanje, bi moral dodati še opozorilo: »Nikar ne vključite televizorja!«
Novice z Maldivov so namreč v popolnem nasprotju s turistično propagando in še zdaleč ne romantične.
Ko je 28. septembra eksplodirala predsedniška jahta, medtem ko se je približevala pristanišču v Maleju, so predstavniki vlade za tisk previdno sporočili, da je bil vzrok po vsej verjetnosti tehnični problem. Ko se je nato izkazalo, da je predsednik Abdula Jamin preživel samo zato, ker ni sedel na svojem običajnem mestu (ranjeni so bili njegova žena in dva člana njegovega spremstva), so preiskovalci ugotovili, da je šlo za poskus umora.
V soboto so aretirali podpredsednika Ahmeda Adiba in ga obtožili veleizdaje ter poskusa atentata na predsednika.
Tako kot je predsednika na ladji, s katero se je z letališča peljal domov, ko se je vrnil z romanja v Saudski Arabiji, pričakala bomba, tako je podpredsednika, ko se je vrnil z obiska na Kitajskem, na letališču pričakala policija.
Otoki za veliko namenov
Maldivi imajo otoke za vse mogoče namene. Za občudovanje sončnega zahoda, za uživanje v zgodnjih jutranjih urah, za druženje s kiti in velikimi ražami. Dunidu je otok za prestajanje zaporne kazni. Tja so odpeljali podpredsednika Adiba, da bo za rešetkami čakal na konec preiskave in sojenje. V zaporu na otoku Dunidu je tudi nekdanji predsednik Mohamed Našid, ki so ga zaradi domnevnega terorizma po porazu na volitvah v začetku leta obsodili na 13-letno zaporno kazen.
V politični ogenj na idiličnih koralnih otokih se je posredno vključil tudi Hollywood, ko se je Amal Clooney, žena slovitega igralca Georgea Clooneyja, pridružila odvetniškemu timu, ki brani Našida, in to s trditvijo, da je razsodba, ki mu je bila izrečena, »arbitrarna« in da so z njo grobo kršene človekove pravice.
Politična kriza, v kateri se utaplja ta tropska republika s približno 400.000 prebivalci, je medijsko začinjena še s tem, da vladi sedanjega predsednika svetuje konzultacijsko podjetje Omnia Strategy, katerega lastnica je Cherie Booth, žena nekdanjega britanskega premiera Tonyja Blaira.
Spreminjanje v kitajsko kolonijo
Veliko pomembnejše rivalstvo od tistega, ki mu skrajšano pravijo »Clooney proti Booth«, pa vse bolj narašča med Indijo in Kitajsko. Obe azijski sili sta strateško zainteresirani za Maldive, ki so politično zelo pomembni predvsem za ohranjanje ravnovesja med New Delhijem in Pekingom v Indijskem oceanu.
Čeprav se zdi zemljepisno logično, da so Maldivi znotraj indijskega vplivnega območja, se republiki na koralnih otokih kot investitorica in posojilodajalka vse bolj uspešno ponuja Kitajska. Ko je julija letos maldivijski parlament brez javne razprave odobril ustavni amandma, ki tujim podjetjem omogoča, da tukaj vlagajo vsote, večje od milijarde dolarjev, in da imajo lahko zakonito v lasti zemljišča na teh malih otokih, je mnoge v Maleju pa tudi v New Delhiju zaskrbelo, da je to pot, ki vodi v spreminjanje te dežele v kitajsko kolonijo.
Na veliko se je govorilo, da je prav Kitajska tista, ki stoji za ustavno spremembo, s katero bi si lahko utrla pot do tega, da bi na Maldivih zgradila svoje vojaško oporišče in tako z eno nogo stopila v srce Indijskega oceana. Vodstvo v Pekingu je takšne namere odločno zanikalo, zagotovo pa ni nobenega dvoma, da mu je veliko do tega, da bi koralne otoke spremenilo v pomembno postajo na svoji »pomorski svilni cesti«.
Tri hude krize
Razmere na Maldivih dodatno zapletajo še tri krize. Prva je ekološka, ki je povezana s podnebnimi spremembami in pospešenim dvigovanjem morske gladine. Vzrok, da je bil ustavni amandma sprejet brez opozicije, je tudi to, da ta kot pogoj za pritok tujega kapitala zahteva, da investitor iz oceana pridobi najmanj 70 odstotkov površine, na kateri namerava izpeljati svoj projekt.
Druga je verska kriza, ki prinaša radikaliziranje islama kot prevladujoče vere v državi. Približno dvesto maldivijskih državljanov se v Iraku in Siriji bojuje v vrstah Islamske države, saudski vpliv pa je vse bolj očiten tudi v razsodbah, v katerih so tisti, ki storijo moralni greh, telesno kaznovani. Vrhovno sodišče v Maleju je v nedeljo razveljavilo kazen, na podlagi katere naj bi neko žensko zato, ker je rodila nezakonskega otroka, kamenjali do smrti.
Tretja kriza utegne biti najhujša od vseh. To je moralna kriza. Obračun med Jaminom in Adibom je navsezadnje še najmanj politična zadeva. Čeprav se še vedno natančno ne ve, kje je med njima nastal razdor, se vse bolj zdi, da so interesi povsem konkretni. Adib je bil menda eden največjih vodij mamilske mafije, denar, s katerim si je zagotavljal nedotakljivost, pa je izročal Jaminu osebno. Nekateri dolgovi so ostali neporavnani, in tako je na predsedniški jahti eksplodirala bomba.
Vse to se dogaja nekje med 112 luksuznimi počitniškimi objekti na idiličnih koralnih otokih, ki so skorajda na isti ravni s površino oceana. Tisti, ki ne vključijo velikega televizorja v hotelski sobi, lahko ostanejo prepričani, da je to raj na zemlji. Sončni zahod ni nikjer drugod bolj romantičen. Ocean ni nikjer drugod bolj čist. Kot da se ga umazana politika za zdaj ni dotaknila.
