Manj ljudi na trgu, manj navdušenja kot nekoč

Papež Frančišek je včeraj popoldne po evropskem času maševal na havanskem Trgu revolucije, polnem vernikov, ki so sedeli, molili in mirno spremljali dogajanje. Zdelo se je bolj slovesno in manj razburljivo kot ob prvih dveh papeških obiskih na otoku, vendar tudi v čisto drugačnem ozračju. Frančišek je prispeval k zbližanju z ZDA, to jim postopno spreminja tudi vsakdanje življenje.

Kubanski režim je papežev obisk tokrat pripravil posebej skrbno. Zdi se, da je prevzel pobudo in poskrbel za polne ulice ob papeževem prihodu v soboto zvečer in za poln Trg revolucije, vendar poln le toliko, kolikor je bilo sedežev. Državni uslužbenci so že v soboto dobili plačan dela prost dan, dali so jim malico in poskrbeli za prevoz na tiste dele mesta, kjer se je vozil papež. Tudi za nedeljsko mašo so imeli vsi navzoči od župnij in oblasti vstopnice, trg je bil poln že pred zoro.

Maša se je zaradi vročine začela že ob devetih zjutraj po lokalnem času. V prvi vrsti je sedel predsednik Raúl Castro, ob njem tudi visoki tuji gosti, med njimi argentinska predsednica Cristina Fernández de Kirchner, ki je šla takoj po maši posebej pozdravit rojaka Bergoglia.

Koliko ljudi se je udeležilo prve verske slovesnosti papeževe ameriške turneje, ni čisto jasno. Opazovalci so s pomočjo kubanskih uradnih podatkov izračunali, da je bilo v soboto na ulicah vsaj 100.000 ljudi, včeraj pa pri maši vsaj pol milijona. Številka je najbrž pretirana, saj verniki niso stali in se drenjali, kakor so se nekoč poslušalci Fidelovih političnih govorov, ki se jih je menda lahko na trg nagnetlo cel milijon. Vsekakor pa je bilo včeraj na trgu, kjer sta se srečala dva Argentinca, papež na oltarju in gverilec Che Guevara na podobi blizu oltarja, več sto tisoč vernikov. Med njimi je bilo opaziti veliko lokalnih političnih veljakov, ki se prilagajajo novim časom, pa zelo veliko duhovnikov in redovnic iz vse Srednje in Južne Amerike. Tiste, ki so prišli iz manj vročih krajev, so v kar velikem številu odnašali k šotorom za zdravstveno oskrbo.

Svarilo pred potrošništvom

Za razliko od prvega Wojtyłovega obiska leta 1998 se množica ni obnašala, kakor da ima pred seboj osvoboditelja. Za posredovanje pri otoplitvi odnosov z ZDA se je papežu zahvalil že predsednik Castro, papež je tudi že večkrat izrazil zadovoljstvo in ponos, da je posredoval za pravično stvar. Tudi v pridigi je posebej omenil, da je Amerika ena, ne obstajajo samo ZDA, Američani so vsi, tisti na jugu in tisti na severu. Kuba se mora odpreti svetu, je omenil že večkrat, vendar se mora tudi svet odpreti Kubi, predvsem pa morajo to storiti Združene države.

Očitno precej utrujen, od vročine zdelan papež Bergoglio je svojo pridigo bral, prav nič se ni trudil, da bi ogreval ozračje med množico. Zavzemal se je za mir in spravo, za ne prehitre spremembe. Ko je navzočim rekel, naj se ne pustijo zapeljevati ideologijam, je to samo manjši del razumel zgolj kot kritiko režima, ki papeža gosti. Zlasti vatikanski analitiki, ki so prišli v Havano dobro pripravljeni, so doumeli, da papež svari svoje vernike tudi pred novo potrošniško ideologijo, ki vsak dan bolj preveva tudi Kubo.

Kako pomembna se mu zdi ob pastoralni tudi mirovna misija na ameriški celini, je Jorge Mario Bergoglio povedal na koncu srečanja z verniki na Trgu revolucije. Med nedeljskim angelusom je toplo pozdravil pogajanja med kolumbijsko vlado in gverilci in se za mirovno posredovanje zahvalil Raúlu Castru. Papež je sicer že po prihodu na Kubo ob prvem kratkem javnem nastopu poslal pozdrave Fidelu Castru, voditelju kubanske revolucije in države. To je še spodbudilo pričakovanja, da se bosta papež in gverilec med obiskom srečala in pogovorila. Jorge Mario Bergoglio je prvi papež iz vrst jezuitov, Fidel Castro pa najuspešnejši gverilec in politik iz vrst jezuitskih učencev in študentov. Nekaj manj jezuitskega vpliva je bil deležen Raúl Castro, prav on pa je nedavno, po prvem srečanju s papežem Frančiškom, izjavil, da se bo ob tem in takem papežu tudi sam vrnil v cerkev in k molitvi.

Kubanski oporečniki so vse bolj ogorčeni zaradi po njihovem prevelikega zbliževanja med Vatikanom in komunističnim režimom bratov Castro. Dame v belem, ki jim je bilo zadnja leta v Havani dovoljeno vsak teden prirejati demonstracije in so se razglašale za edino pravo opozicijsko organizacijo na otoku, papežu zamerijo, ker jih noče posebej sprejeti in jim ni namenil nobene pozornosti. Tako se do kubanskih oporečnikov obnašajo tudi Severnoameričani, ki svojih domnevnih zaveznikov prejšnji mesec niso povabili niti na izobešanje ameriške zastave na novo odprtem veleposlaništvu na havanskem Malecónu.