Tiskane izdaje
New York – Od lanskega volilnega torka je bilo jasno, da so pred ameriško vlado razburkane vode, toda zadnji dnevi v Beli hiši presegajo črne napovedi. Predsednik Donald Trump naj bi prosil šefa FBI, da opusti preiskavo o povezavah z Rusijo, in ga odpustil, ko mu ni ustregel, nato pa razkrival Moskvi občutljive zaupne podatke.
Ob nenadnem odhodu direktorja FBI Jamesa Comeyja so se pojavile obtožbe, da predsednik posega v preiskavo zvezne policije o morebitnih povezavah med člani kampanje in ruskem vpletanju v predsedniške volitve. Pravosodno ministrstvo je sicer preventivno spisalo pravno mnenje o Comeyjevem neprimernem ravnanju ob preiskavi demokratske kandidatke Hillary Clinton in njene uporabe zasebne e-pošte za državne skrivnosti. Čeprav mu nihče ni verjel, je bilo vsaj formalno pokritje za odpustitev, dokler ni Trump prostodušno priznal, da je ves čas šlo za rusko preiskavo. Toda v torek zvečer je New York Times razkril, da obstaja zapisnik pogovora med Trumpom in Comeyjem, v katerem naj bi ta neposredno prosil direktorja, da opusti preiskavo, kar bi lahko ustrezalo opisu kaznivega dejanja oviranja preiskave.
Trump je januarja ob večerji v Beli hiši zaprosil šefa zvezne policije za zvestobo, a namesto tega dobil obljubo o iskrenosti. Srečanje obeh na valentinovo ni prineslo ljubezni, pač pa je Comey nemudoma naredil zapisnik in ga pokazal najožjim sodelavcem. Najbolj eksploziven je opis prošnje, ko naj bi predsednik dejal: »Upam, da boste sprevideli in opustili to reč, pustili Flynna. Je dober fant. Upam, da boste lahko to opustili.« Sporni general Michael Flynn je postal Trumpov svetovalec za nacionalno varnost, kljub jasnim opozorilom, da ima nenavadne povezave z Moskvo. Vršilka dolžnosti ministrice za pravosodje Sally Yates je celo obvestila Belo hišo, da bi ga Kremelj morda lahko celo izsiljeval. Kljub temu je Trump dolgo vztrajal in ga zamenjal šele, ko so prišli na dan dokazi, da je lagal o vsebini pogovorov z ruskim veleposlanikom Sergejem Kisljakom.
»Neresničen in nenatančen opis pogovora«
Večerja direktorja FBI in Trumpa je potekala dan po Flynnovi zamenjavi, predsednik pa je hotel zaščititi odstavljenega generala ali celo samega sebe, so zatrdili najbolj črnogledi kritiki, ki verjamejo govoricam o povezavi med Trumpovo kampanjo in ruskimi obveščevalci. Čeprav je slednje še vedno na ravni teorij zarote, je Comeyjev zapisnik zelo obremenilen, saj potrjuje, da je predsednik poskušal vplivati na delo preiskovalcev.
Republikanski poslanec Jason Chaffetz, ki vodi kongresni odbor za vladni nadzor, je nemudoma zahteval, naj FBI preda vse pisne dokumente v zvezi s sestankom. Zapisi agentov na sodiščih so namreč verodostojni dokazi o vsebini pogovorov. Zapisnik so razkrili »Comeyjevi prijatelji«, toda nihče ne dvomi, da so to povračilni ukrepi odpuščenega direktorja, ki si že ves čas prizadeva poudariti svojo neodvisnost. Po neuradnih podatkih naj bi obstajal zapis vsakega njegovega pogovora s predsednikom.
Bela hiša je v nepodpisanem sporočilu za javnost zanikala navedbe zapisnika in ga označila za »neresničen ali nenatančen opis pogovora«. Njeni zagovorniki so nemudoma zamajali Comeyjevo verodostojnost in vprašali, zakaj ni nemudoma razkril pritiskov predsednika. Po neuradnih pojasnilih FBI so hoteli agente, ki preiskujejo morebitne povezave med Rusijo in Trumpovo kampanjo, obvarovati pred pritiski. Pomenljiv je odziv republikancev v kongresu: večina je umolknila, vodja poslanskega doma Paul Ryan pa je dejal, da bo treba »zbrati dejstva«.
Najmanj, kar lahko pričakujemo, je imenovanje posebnega preiskovalca, za kar se zavzema tudi vse več politikov na desnici, ki jih prihodnje leto čakajo volitve. Republikanski senator John McCain je ugotovil, da so Trumpovi škandali dosegli »razsežnost in težo Watergata«, afere izpred pol stoletja, ki je spodnesla predsednika Richarda Nixona.
***
Turško nasilje v Washingtonu
Srečanje med turškim in ameriškim predsednikom, Recepom Tayyipom Erdoğanom in Donaldom Trumpom, je minilo v spravljivih tonih, na ulicah Washingtona pa se je končalo precej bolj krvavo. Pred turškim veleposlaništvom se je zbralo nekaj deset protestnikov proti Erdoğanu in njegovi politiki zapiranja nasprotnikov ter omejevanja svobode govora. Napadli so jih Erdoğanovi podporniki, po trditvah nekaterih so to bili turški varnostniki. Posnetki na spletu kažejo možakarje v temnih oblekah s kravatami, ki pretepajo protestnike in jih brcajo v glavo. Po podatkih policije je bilo devet poškodovanih
