»Kitajskim voditeljem prirejamo večerje, jaz pa se sprašujem: zakaj, ko pa nas odirajo z leve in z desne. Odpeljite jih v McDonald's in jih pošljite nazaj za pogajalsko mizo! Resno!« Tako je govoril Donald Trump, kandidat za ameriškega predsednika.
V četrtek je predsednik Donald Trump gostil kitajskega predsednika Xi Jinpinga v letovišču Mar-a-Lago. Za večerjo pod velikanskim kristalnim lestencem ga ni pogostil s hamburgerjem iz McDonald'sa. Ali se bo v petek, ko bosta imela predsednika uradne pogovore, govorilo o »odiranju kože« v neuravnoteženi blagovni izmenjavi med dvema največjima silama sveta, bo odvisno od vzdušja, ustvarjenega v prvem večeru, ki ga bosta preživela skupaj.
Eden glavnih ciljev srečanja na Floridi je namreč v tem, da ugotovijo, ali obstaja dobra kemija med državnikoma, ki sta po številnih stvareh skorajda na nasprotnih straneh psihološkega zemljevida, in ali lahko komunicirata v vzajemno razumljivem jeziku tudi takrat, ko gre za vprašanja, v zvezi s katerimi se ne bosta strinjala.
Tako se je prvo kitajsko vprašanje glasilo, zakaj Mar-a-Lago? Ko je Trump predlagal Xiju, da bi se srečala aprila, je v Zhongnanhaju (rezidenci najvišjega kitajskega vodstva) zavladalo zadovoljstvo spričo dejstva, da ameriški predsednik ni dolgo odlašal s povabilom, saj je dal s tem vedeti, da so odnosi s Kitajsko zanj izredno pomembni.
Vprašali so, zakaj ne Bela hiša. In čeprav je kičasti luksuz Mar-a-Laga morda bližji kitajskemu okusu kot protestantsko preprosta rezidenca v Washingtonu, so v kitajski filozofiji zunanjih odnosov najpomembnejši simboli. Bela hiša je simbol oblasti in vodstvu v Pekingu prvi hip še zdaleč ni bilo po volji, da se bosta Xi in Trump prvič sestala v nekakšnem klubu, v katerem se povrh vsega igra golf, ki ga je kitajski predsednik (sicer ljubitelj nogometa) v svoji državi ocenil kot »igro skorumpiranih bogatašev«. In čeprav je treba za članarino v tem klubu plačati 200.000 dolarjev in čeprav ni noben avtomobil na njegovem parkirišču slabši od rolls roysa ali bentleya, to, če vprašate Kitajce, zagotovo ni kraj, kjer bi se lahko pogovarjali o prihodnosti sveta.
Ko so nato kitajski strani pojasnili, da se Trump prav tam počuti kot doma, pa je predstavnica zunanjega ministrstva za tisk Hua Chunying našla dovolj razlogov za pozitiven pristop. »Predsednik Trump je, potem ko je prevzel svojo dolžnost, sporočil, da bo Mar-a-Lago zimska Bela hiša,« je dejala novinarjem. »Najpomembneje je razvijati kitajsko-ameriške odnose in s tem koristiti obema državama ter vsemu svetu.« Kot da bi hotela s tem parafrazirati pokojnega Deng Xiaopinga: »Ni pomembno, ali je hiša bela ali zlata, pomembno je, da se v njej sklepajo dogovori.«
Pa vendar Xi in njegova žena Peng Liyuan noč ne bosta preživela pod isto streho z Donaldom in Melanijo Trump. Preden bi vstopil v eno od 58 spalnic, kolikor jih je na voljo v Mar-a-Lagu, mora kitajski predsednik najprej ugotoviti, ali lahko sklene prijateljstvo z ameriškim predsednikom. Zato bodo Xija na kitajsko zahtevo namestili v letovišču Eau Palm Beach, ki je sicer za polovico manjše od Trumpove rezidence, a nič manj luksuzno in nič manj drago. Čeprav sta si letovišči blizu, je na ta način kljub vsemu vzpostavljena določena razdalja, s katere bo lahko kitajski predsednik bolje nadzoroval situacijo. Zlasti če bi se ta pomaknila v smeri predvolilnih groženj z visokimi uvoznimi carinami za kitajsko blago, sankcijami za manipuliranje z valutnim tečajem ali preventivnim bombardiranjem Severne Koreje.
Za Xi Jinpinga je prvo srečanje z novim ameriškim predsednikom izredno pomembno. Dobro ve, da je Trump pametnejši, kot se predstavlja v medijih, pa tudi, da je osebno politično šibkejši, kot si o njem misli svet. V letu, v katerem bo glavni politični dogodek na Kitajskem 19. partijski kongres, na katerem se bo pokazalo, kolikšen je notranji odpor do Xijevega stila vladanja, je zanj zelo pomembno, da pošlje s Floride fotografije, na katerih bo najmanj enakopraven, če že ne dominanten sogovornik, ki si ga prizadeva gostitelj dostojno sprejeti, poslušati in tudi razumeti, ko se bo govorilo o vprašanjih trgovine, Južnega kitajskega morja ali daljnovzhodne varnosti.
Zato bo v 24 urah, kolikor jih bo Xi preživel na Floridi, zelo pomembna prav vsaka podrobnost. Tudi to, kaj mu bo Trump serviral za večerjo. In ko smo že pri hamburgerju, se bo prav v Mar-a-Lagu pokazalo, ali še velja teza Thomasa Friedmana, kolumnista New York Timesa, ki je leta 1996 zapisal: »Še nikoli se nista v medsebojno vojno zapletli dve državi, ki imata McDonald's.«













