Tiskane izdaje
V Washingtonu so potekali pogovori visokih delegacij ZDA in Mehike, ko je predsednik na twitterju čivknil, da imajo ZDA 60 milijard dolarjev trgovinskega primanjkljaja z Mehiko, da je bil prostotrgovinski sporazum Nafta od začetka enostranski in je prinesel izgubo delovnih mest in podjetij. »Če Mehika ni pripravljena plačati nujno potrebnega zidu, je bolje, da odpovedo prihajajoče srečanje,« je sporočil z grobostjo, ki je sodobna diplomacija ni vajena. Včeraj popoldne po ameriškem času so iz Bele hiše sporočili, da bi po predsednikovi zamisli lahko pokrili stroške zidu z 20-odstotno carino na mehiške izdelke.
Predsedniku Enriqueju Peñi Nietu, ki se doma sooča s kipenjem jeze na novo ameriško oblast, ni preostalo drugega, kot da je vljudno odpovedal torkov državniški vrh. Če se je zelo previden Barack Obama v zunanji politiki držal načela »Ne naredi ničesar neumnega«, njegov naslednik za zdaj ubira nasprotno smer in ob tem neumorno ponavlja »Najprej Amerika«. Desetletja prijateljskih odnosov med Mehiko in ZDA se hitro parajo, zgodovinarji pa ugotavljajo, da od časov predsednika Calvina Coolidgea, ki je v dvajsetih letih prejšnjega stoletja grozil, da bo vdrl v »sovjetsko Mehiko«, ZDA niso bile tako osovražene med Mehičani.
Po besedah Genara Lozana, profesorja politologije na univerzi Iberoamericana v Ciudadu de Méxicu, »smo se v 19. stoletju vojskovali z ZDA, zdaj smo se znašli v vojni nizke moči, gospodarske zaradi Nafte in migracijske zaradi ukrepov, ki jih je oznanil«. Trump je na zboru republikanske stranke v Filadelfiji dejal, da so »srečanja brezplodna, če Mehika ZDA ne bo obravnavala pravično in spoštljivo«, ter zagrozil, da »bom ubral drugo smer, [saj] nimamo izbire«. Toda Trump ne sproža odpora samo prek (južne) meje, v mestu bratske ljubezni te ni bilo na pretek, varnostniki so morali zavarovati prizorišče zborovanja pred protestniki.
Val protestov
Trumpovi ukrepi proti priseljevanju so sprožili vrsto improviziranih protestnih shodov po ameriških mestih. V New Yorku so se v sredo popoldne zbrali na Washingtonskem trgu, do večera je nekaj tisoč ljudi sporočilo someščanu, kako močno se ne strinjajo z njegovo politiko. Gloria Mendosa sodi med »sanjače«, mlade priseljence iz Latinske Amerike, ki so jih starši kot otroke brez ustreznih dokumentov pripeljali v ZDA, kongres pa je z nikoli sprejetim zakonom »Dream« (sanje) poskusil uzakoniti njihovo bivanje. Prejšnji predsednik Barack Obama jim je s programom »Daca« omogočil bivanje, študij in zaposlovanje v državi, Trump pa napoveduje ukinitev tega programa.
»Pripeljali so me, ko sem bila stara devet let. Sploh nisem vedela, da sem tukaj ilegalno, dokler se nisem poskusila vpisati na univerzo,« je opisala svojo izkušnjo. Ni obupala, sama je zbrala denar, plačala ter končala študij. Zato jo Trumpovo ravnanje toliko bolj boli. »Da mi po vsem tem garanju poskuša vse to vzeti ..., vredni smo zaupanja, smo izobraženi in ne kriminalci,« je odločno dejala. V New Yorku, ki sodi med tako imenovana varna mesta, se ne počuti ogrožene, strah jo je za njeno družino v konservativnem Teksasu. »Zato sem odšla na ulice, zase, za svojo družino, za vse, ki ne morejo samo protestirati za svoje pravice.«
Župan ponuja pisarno
Uprli so se tudi številni župani tako imenovanih varnih mest, v katerih oblasti ne iščejo nedokumentiranih priseljencev. Trump je napovedal, da bodo izgubili zvezni denar. Župan Bostona Marty Walsh je dejal, da novi predsednik uvaja uničevalne in neameriške ukrepe. »Uporabil bom vsa zakonita pooblastila, da bom zaščitil prebivalce Bostona, četudi bomo morali uporabiti mestno hišo kot njihovo zadnje zatočišče,« je napovedal.
Podobno sporočilo je prevevalo protestnike v New Yorku. »Predsedniku sporočam, da so muslimani vedno dobrodošli v ZDA. Nasprotujem vsakomur, ki nas bo obravnaval z rasizmom in spodbujal islamofobijo,« je dejala Dina, ki se je priselila v ZDA iz Egipta. Po njenih besedah je odločitev, da prepove vstop v državo beguncem iz Sirije in ustavi priseljevanje iz mnogih drugih muslimanskih držav, šokantna. »V številnih državah divja vojna, ljudje nimajo izbire, izgubili so družino, dom, vse, kar imajo,« je bila ogorčena.
Dan in Ally, belopolta Newyorčana, ki ju ukrepi novega predsednika ne bodo prizadeli, sta držala napis, da zdaj bolj kot kadarkoli potrebujemo drug drugega. »Dokler še imamo pravico protestirati, je treba pokazati solidarnost,« je dejal Dan in dodal, da je novi predsednik »fašist, ki ne predstavlja mojih stališč«. Ally je dodala, da je strašljivo, kako hitro država drsi v povsem drugačno smer.
