Kanclerkino partnerstvo z afriškimi državami

Berlin - Po nekaterih ocenah na desetine milijonov Afričanov upa na beg v Evropo, da bi si tam poiskali boljše življenje. Po zadnjem begunskem valu z Bližnjega vzhoda, Magreba in nekaterih drugih držav si kanclerka Angela Merkel noče očitati, da proti temu ni ukrenila vsega. Med obiskom v Maliju, Nigru in Etiopiji se je pogovarjala tudi o spodbudah proti izseljevanju.

Kako nujen je obračun z nenadzorovanim priseljevanjem, je med kanclerkinim bivanjem v Afriki pokazalo dogajanje v domovini. Dvaindvajsetletni sirski begunec, ki ga sumijo povezav s teroristično islamsko državo, je vzhodno Nemčijo do Berlina dva dni držal v napetosti, potem ko se mu je sredi policijske akcije posrečilo pobegniti iz stanovanja v saškem Chemnitzu. Tam so našli nevarno razstrelivo, s katerim naj bi nameraval udariti na enem od berlinskih letališč. Policija si zdaj čestita, a so Džaberja al Bakra onesposobili in poklicali policijo sodržavljani, ki jih je zaprosil za zatočišče. Nemci se sprašujejo, kako je sploh lahko pobegnil med prvim poskusom aretacije.

Nemčija tarča terorizma

Pogumnim sirskim beguncem se je v kanclerkinem imenu zahvalila tudi vladna predstavnica za tisk, v Berlinu pa se zavedajo, da so imeli­ srečo, saj je notranji minister Thomas de Maizière že potegnil vzporednice s prejšnjimi morilskimi terorističnimi napadi v Evropi. »Priprave v Chemnitzu so bile po vsem, kar vemo danes, podobne pripravam na napade v Parizu in Bruslju,« je povedal, skupaj s poletnimi dejanji v Ansbachu in Würzburgu pa po njegovem dokazujejo, da je Nemčija še naprej cilj mednarodnega terorizma.

Parlamentarci kanclerkine krščanskodemokratske stranke zahtevajo več pristojnosti za obveščevalne službe pri preverjanju iskalcev zatočišča, Angela Merkel pa si v Afriki prizadeva za podobne sporazume, kakršni so s Turčijo in nekaterimi drugimi državami že močno omejili priseljevanje v Evropo. Afrika je še posebej pomembna, saj velika večina letošnjih migrantov skozi Italijo prihaja v Evropo prav s te celine. Demografi ji v prihodnjih desetletjih napovedujejo skoraj polovico svetovne rasti prebivalstva, že zdaj pa je 40 odstotkov Afričanov mlajših od petnajst let.

Po Maliju, kjer se proti islamistom na severu države bojuje tudi več kot 500 nemških vojakov, je nemška kanclerka v Nigru obljubila milijone evrov za boj proti izseljevanju. Predsednik Mahamadou Issoufou bi si želel še veliko več, razmišljal je že o nekakšnem Marshallovem načrtu za vso celino, a za to celo 1,8 milijarde evrov, za kolikor so se na lanskem vrhu Afrike in EU na Malti zavezale evropske države, ne bi zadostovalo. Kanclerka je poudarila, da je imela Nemčija po drugi svetovni vojni izučeno delovno silo, sposobno upravo in številna podjetja, ki so lahko takoj začela z obnovo, v Afriki pa sta za zdaj v ospredju šele izobraževanje in dobro vodenje države.

Merklova pohvalila napredek

Sedemnajst dodatnih milijonov zdaj in 60 v prihodnjih letih bo po nemškem prepričanju dovolj za zaposlovanje in zadržanje ljudi na območjih, prek katerih po navedbah organizacij za pomoč beguncem potuje večina migrantov iz zahodnoafriških držav. Kanclerka je pohvalila vlado v Niameyu zaradi »ambicioznih ciljev« boja proti lakoti ter tihotapstvu mamil, orožja in ljudi. Nemčija bo pomagala opremiti policijske sile za lažji nadzor tihotapskih poti do Libije, svetovali jim bodo predstavniki notranjega in obrambnega ministrstva. Pogovarjali so se še o legalnih poteh za priseljevanje mladih Afričanov skladno s potrebami nemškega gospodarstva, o večji pomoči in gospodarskem sodelovanju je Angela Merkel razpravljala tudi v Maliju. Zadnja postaja kanclerkine afriške turneje je Etiopija.

»Verjamem, da se moramo veliko bolj zanimati za usodo Afrike,« je kanclerka pred potovanjem napovedala pogovore o možnostih zasebnega investiranja, saj verjame, da samo državna podpora ne more prispevati k razvoju vse celine. »Dobrobit Afrike je tudi v nemškem interesu.« Med prihajajočim predsedovanjem organizaciji G20 bo Afriko postavila na vrh agende, le nekaj dni po vrnitvi z afriške turneje pa bo v Berlinu gostila čadskega predsednika Idrissa Débyja in nigerijskega Muhammada Buharija. Tudi Nemčiji najbrž še ni jasno, kako preprečiti, da bi del njihovega denarja končal na bančnih računih skorumpiranih pripadnikov vladajočih režimov, kot se pogosto dogaja s pomočjo EU.