Tiskane izdaje
New York − Ameriški predsednik Donald Trump je vodenje ameriških vojn prepustil obrambnemu ministru Jamesu Mattisu, upokojeni general pa namerava v Afganistan poslati skoraj 4000 dodatnih vojakov, poroča agencija AP. Odločitev o novih okrepitvah v najdaljši ameriški vojni naj bi uradno najavili prihodnji teden.
Nenavadna odločitev vrhovnega poveljnika, da tudi strateške odločitve prepusti Mattisu, je na senatnem zaslišanju vzbudila precej vprašanj obrambnemu ministru, ki je obljubil, da bo do sredine julija predstavil novo strategijo za 16-letno vojno v Afganistanu. »Predsednik je name prenesel pooblastilo, da določim število vojakov, toda šele po zelo dolgi razpravi, po nekajmesečni razpravi, ko smo iskali strategijo, kako določiti potrebno število,« je dejal general.
Cilj v Afganistanu
Po dobrem poldrugem desetletju bojev afganistanska vlada obvladuje manj kot 60 odstotkov od 407 okrožij, ob talibih pa vse večjo grožnjo predstavljajo skrajneži Islamske države, ki so izvedli vrsto bombnih napadov v prestolnici Kabul. Večina dodatnih ameriških vojakov naj bi urila afganistansko vojsko in svetovala njenim enotam, manjši del pa naj bi tudi neposredno sodeloval v protiterorističnih akcijah. Prav tako bodo opravljali nekatere naloge, ki jih zdaj najemniški vojaki, kar naj bi precej zmanjšalo stroške. Toda nerešeno ostaja vprašanje, kaj za Pentagon pomeni zmaga in ali je ta sploh dosegljiva.
Obrambni minister James Mattis prevzema vodenje ameriških vojn v svoje roke. Foto: Saul Loeb/AFP
V državi je že zdaj 8400 ameriških vojakov, še okoli 2000 pa jih ne spada v to štetje, ker so uradno pod Hindukuš razporejeni samo začasno, čeprav ta začasnost traja tudi po več mesecev. Po besedah generala Johna Nicholsona, ki poveljuje vojakom v Afganistanu, bodo z dodatnimi enotami okrepili zmožnost afganistanske vojske za boj s talibi in skrajneži Islamske države. Toda dolgoletni upor spodbuja predvsem izjemno razpasla korupcija državnih uradnikov. Mattis je včeraj dejal, da eden od ciljev ostaja sprava, in ne samo čista vojaška zmaga.
Krvava Raka
Trumpovi kritiki menijo, da se predsednik s prenosom pooblastil na Pentagon želi otresti odgovornosti, podobno kot je po spodleteli akciji posebnih enot v Jemnu za težave krivil generale. Podobno je odločanje na Pentagon prenesel tudi pri ameriškem delovanju v Iraku in Siriji. V zadnji še zdaleč ne gre vse po načrtih. Nedavno poročilo Združenih narodov namreč trdi, da je v ameriškem bombardiranju mesta Raka, ki ga z ZDA povezane Sirske demokratične sile poskušajo iztrgati iz rok Islamske države, od marca umrlo vsaj tristo civilistov, okoli 160.000 pa jih je moralo zapustiti svoje domove. Levji delež smrti je povzročil marčevski letalski napad na šolo v kraju Mansura, v katerem je menda umrlo 200 civilistov.
Kurdsko-arabski koaliciji, ki poskuša iztrgati Rako iz rok Islamske države, izdatno pomagajo tudi ameriški letalski napadi, ki pa pogosto sejejo smrt tudi med civilisti. Foto: Rodi Said/Reuters
Naraščajoče število civilnih žrtev je sprožilo vprašanja med organizacijami za človekove pravice, ali ni zanje krivo tudi samostojno odločanje vojaških poveljnikov, ki jim je Trumpova vlada dala precej proste roke. Takšno razmišljanje so še okrepila poročila, da zavezniška letala pri napadih na Rako uporabljajo strelivo z belim fosforjem, čeprav je to z zakonom prepovedano na naseljenih območjih. Beli fosfor ustvarja dimno zaveso, ki prikrije gibanje enot na tleh, lahko pa je tudi zažigalno orožje, podobno kot napalm.
