Tiskane izdaje
Potem ko je v torek senat potrdil mirovni dogovor med kolumbijsko vlado in Farcom, je to včeraj po lokalnem času storil še spodnji dom kongresa. Dogovor, s katerim se končuje več kot pet desetletij krvavega konflikta, je tako začel veljati.
Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP je v predstavniškem domu za sporazum glasovalo 130 kongresnikov, proti nihče, dan prej ga so ga v senatu podprli s 75 glasovi za in nobenim proti. Predsednik Juan Manuel Santos je glasovanje označil za »prelomno« v miru, za katerega si prizadeva.
Santos, ki si je s prizadevanji za sklenitev miru z uporniško skupino zaslužil letošnjo Nobelovo nagrado za mir, je tako v le nekaj tednih po referendumu nekoliko prilagodil nov dokument, ga prejšnji znova podpisal z vodjo Farca Rodrigom Londoñom, teden dni pozneje pa ga je kongres ratificiral.
Bojkot opozicije ...
Kljub enotnosti kongresnikov pa vendarle nekoliko prenovljeni dokument še zdaleč ni prepričal vseh. Najglasnejši kritik dogovora je bil nekdanji predsednik Álvaro Uribe in njegova stranka Demokratski center. Prepričani so, da so s približno 50 spremembami v dokument vnesli le »kozmetične popravke«, medtem ko so najbolj sporni delo ostali, tudi ta, kot pravijo, da bodo uporniški voditelji, krivi vojnih zločinov, namesto v zapor odšli v parlament.
Tik pred glasovanjem v obeh domovih so kongresniki opozicijske stranke zapustili prostore in protestno bojkotirali glasovanje. V času odločanja je pred parlamentom potekal tudi protest tako nasprotnikov mirovnega dogovora kot tisti, ki ga podpirajo.
Z ratifikacijo dogovora je začel teči šestmesečni rok za razorožitev približno 7000 pripadnikov Farca in njihovo demobilizacijo, v tem času pa morajo ustanoviti tudi politično stranko.
... zaradi napačnega sporočila drugim
Pot do ratifikacije mirovnega sporazuma vsekakor ni bila preprosta. Ob posredovanju Kube so predstavniki kolumbijske vlade in Farca štiri leta pilili dogovor, ki so ga prvič slovesno podpisali konec septembra, a so teden dni pozneje volivci poskrbeli za presenečenje. Na referendumu so s tesno večino (proti je glasovalo 50,2 odstotka volivcev) dogovor zavrnili. Sprti strani sta se bili prisiljeni vrniti za pogajalsko mizo. Vnesli so nekaj popravkov, zadnjo besedo pa je tokrat imel kongres, kar je med nasprotniki dogovora povzročilo kar nekaj nezadovoljstva.
Nasprotniki, že omenjeni Uribe, so prepričani, da dokument vse preveč popušča upornikom, s tem pa drugim oboroženim skupinam, vpetim v kriminal, daje napačno sporočilo.
Spodnji dom kolumbijskega kongresa. Foto: Guillermo Legaria/AFP
Uporniška skupina Farc – ob ustanovitvi so sledili ideji revolucionarnega marksizma-leninizma – je bila ustanovljena leta 1964 kot odgovor na veliko neenakost med prebivalci. Ustanovitelji danes najdlje obstoječe uporniške skupine so bili predvsem manjši kmetje in obdelovalci zemlje. Skupina se je sprva financirala z ugrabitvami, nato pa se je vpletla tudi v proizvodnjo in trgovino s prepovedanimi drogami. Članstvo je sprva močno naraščalo, v zadnjih nekaj letih pa strmo padlo. Po nekaterih ocenah je danes v vrstah Farca še okoli 7000 ljudi, med njimi tudi taki, ki so bili prisilno vpoklicani.
V več kot petih desetletjih konflikta je po uradnih ocenah umrlo najmanj 260.000 ljudi, 60.000 je pogrešanih, sedem milijonov jih je bilo prisiljenih v beg.
Politika, ki je bila prepričana, da bodo kolumbijski volivci oktobra z večino podprli sporazum, so se ušteli pri ocenah, kako globoko je konflikt zarezal v družbo. Med tistimi, ki so glasovali proti, so bili mnogi prepričani, da je vlada s sporazumom, ki bi nekdanjim gverilcem dal amnestijo in jim omogočil vstop v politiko, izdala njihove žrtve.
Zdaj pogajanja z ELN
AFP pri tem dodaja, da si prizadevanja za mir v tej 47-milijonski državi z ratifikacijo sporazuma s Farcom še ne končujejo. Vlada je že oktobra napovedala pogajanja z manjšo uporniško Narodnoosvobodilno vojsko (ELN). Pogovori o začetku pogajanj se bodo začeli 10. januarja.
Da bo z mirovnimi dogovori padla tudi stopnja kriminala v državi po poročanju Reutersa ni pričakovati. Donosen posel s kokainom namreč preživlja kar nekaj kriminalnih združb.
