Tiskane izdaje
Filipinski predsednik Rodrigo Duterte je v regiji Mindanao na jugu države v torek zvečer uvedel vojno stanje, potem ko se je vojska na območju spopadla z oboroženo skupino, ki je prisegla zvestobo Islamski državi. Ubiti so bili trije pripadniki varnostnih sil. Kot je napovedal Duterte, bodo ravnali izjemno strogo, poroča Slovenska tiskovna agencija.
Spopadi v mestu Marawi so izbruhnili v torek popoldne. Varnostne sile so izvedle racijo v hiši, kjer naj bi se skrival vodja skupine islamistov, zveste skrajni Islamski državi. Gre za Isnilona Hapilona, ki ga ZDA uvrščajo med najnevarnejše teroriste in ponujajo pet milijonov dolarjev za njegovo prijetje.
Na racijo se je več kot 100 pripadnikov oborožene skupine odzvalo s požiganjem stavb, tudi katoliške cerkve. Po mestu so izobešali črne zastave, ki so glede na posnetke podobne zastavam IS.
Danes zjutraj iz mesta, ki leži približno 800 kilometrov južno od Manile, ni bilo poročil o nasilju, obenem pa ni jasno, ali so pripadniki islamistične skupine še vedno v mestu. Skupina skrajnežev je zajela več talcev. Po navedbah Duterteja so tudi ustavili vodjo policije iz Malabanga in ga obglavili.
Ljudje, ki bežijo iz Marawija. Foto: Ted Aljive/AFP
Duterte, ki je zaradi dogajanja skrajšal svoj obisk v Moskvi, je na območju s približno 20 milijoni prebivalcev razglasil vojno stanje, kasneje pa nakazal možnost, da bo v prizadevanjih za zaščito ljudi to razširil kar na celo državo. Napovedal je, da bo v boju proti teroristični grožnji neusmiljen. Pri tem je potegnil vzporednice z vojnim stanjem, ki ga je v svoji dve desetletji trajajoči vladavini vzpostavil nekdanji predsednik Ferdinand Marcos.
»Lahko ne bo nič drugače od tega, kar je naredil predsednik Marcos,« je dejal Duterte in Filipince spomnil na svojo predvolilno obljubo o ostrem ukrepanju proti terorizmu. Vojno stanje je uvedel za obdobje 60 dni, a kot je napovedal, bi lahko ukrep trajal tudi leto dni.
Razglasitev vojnega stanja oblastem omogoča uporabo vojske za vzpostavitev redu in dolgotrajna priprtja osumljencev brez vložene obtožnice. Opozicijski senator Francis Pangilinan je danes izrazil zaskrbljenost, da bi lahko razmere vodile v zlorabe s strani vojske, pri čemer je navedel izvensodne poboje v času Marcosovega vladanja.
Lokalne oblasti pravijo, da je iz Marawija pobegnilo več tisoč ljudi. Namestnik guvernerja v provinci Lanao del Sur Mamintal Adiong govori o »masovnem eksodusu«, saj ljudje v bližnje mesto Iligan bežijo z avtomobili, motorji, čolni in tudi peš, še dodaja STA.
