Na temni strani Meseca

Eden od poskusov, ki so ga kitajski astronavti izvedli med enomesečnim bivanjem v vesoljskem laboratoriju Tiangong II, je bil povezan s sviloprejkami. V orbito so jih vzeli, da bi ugotovili, ali lahko v breztežnostnem prostoru spletejo niti, ki so lahko dolge tudi več kot 1,5 kilometra.

Poskus je uspel. Pet od šestih sviloprejk, ki so jih odnesli v vesolje, je spletlo zapredke. Kitajski vesoljski program je tako dobil še kulturološko dimenzijo, ki bo zaznamovala vse druge zvezdne podvige azijske sile. V orbiti se je namreč začela vesoljska svilna pot, ki bo del velike evrazijske integracije.

Zamisel o »enem [gospodarskem] pasu in eni [svilni] poti« je dobila potrditev tudi na nebu. Ko je vlada v Pekingu konec decembra objavila Belo knjigo o vesoljskih dejavnostih, je s tem potrdila, da hoče azijska sila s svilenimi nitmi povezati vse države, ki bodo vključene v njeno satelitsko mrežo Beidou.

Mreža Beidou bo prek mreže 35 satelitov do konca desetletja ponujala storitve navigacije in pozicioniranja. V Beli knjigi je zapisano, da bosta prioritetna »pas in pot« razprostrta po Zemlji. V dokumentu je navedeno, da bodo sateliti, zbrani okoli sistema Beidou, spremljali vse vidike življenja in proizvodnje, ki bodo podpirali razvoj infrastrukture. Še posebej bodo koristni gospodarstvom držav, ki se bodo vključile vanj.

Četrta tekmica

Kitajska bo tako četrta velika tekmica na vesoljskem tržišču navigacijskih storitev, ki bo, z ameriškim GPS, evropskim Galilejem in ruskim Glonassom, obvladovalo komunikacije med nebom in zemljo. S tem bo kitajski način povezovanja sveta z vesoljem podoben zapredku sviloprejke. Vsi uporabniki sistema Beidou bodo del velikega projekta, ki naj bi popolnoma deloval leta 2020 ter služil okrepitvi kitajskega koncepta povezovanja sveta z »enim pasom in eno ­potjo«.

Kitajske vesoljske ambicije se tu še ne končajo. V Beli knjigi so potrdili tisto, o čemer že dolgo ugibajo: Kitajska namerava postati prva država, ki bo poletela na »temno stran« Meseca.

Že leta 2018 bi se lahko vesoljsko vozilo spustilo na drugo stran Zemljinega satelita, ki je zelo drugačna od te, ki jo vidimo, kar vzbuja zanimanje Kitajcev. Lunarno vozilo Chang'e 4 bo opravilo geološke raziskave in nizkofrekvenčno radijsko astronomijo. Tako bodo izvedeli več o evoluciji Meseca.

»Okoli leta 2018 bomo izstrelili lunarno vozilo Chang'e 4, da bomo prvi v zgodovini človeštva dosegli mehko spuščanje na oddaljeno stran Meseca,« je zapisano v Beli knjigi. Takšne namere so seveda izzvale nove skrbi v ZDA. »Temna stran« Meseca pravzaprav ni v temi, ker dobiva prav toliko sončne svetlobe kakor stran, ki jo vidimo z Zemlje. Tema je pravzaprav komunikacijska, saj bi pristanek na tej strani pomenil komunikacijo z vozilom prek vesoljske ladje v Mesečevi orbiti.

Nekaj črnih madežev

Vemo, da je nam bližja stran Meseca pokrita s temnimi madeži, ki so nastali z vulkanskimi izbruhi pred več milijoni let, ter da je druga stran Meseca drugačna. Ne vemo pa, zakaj je drugačna. Na njej je nekaj črnih madežev, a tudi veliko kraterjev. Med njimi je tudi velikanski bazen južnega pola Aitken. Vzorci, ki bi jih tam nabrali, bi lahko dali dragocene podatke o Mesečevi notranjosti in slojih, ki ga obdajajo.

Mnogi ugibajo, da se Kitajska zanima za vzorce s »temne strani« zato, da bi lahko v prihodnosti izkoriščala helijev izotop (3He) za proizvodnjo energije in jedrsko oborožitev. Nekaj helija 3 je tudi na Zemlji, a veliko manj kakor na Mesecu. Po nekaterih ocenah ga je veliko na njegovi »temni strani«. Na regolitno površino ga je nanesel solarni veter, kateremu je bila ta stran Zemljinega satelita veliko bolj izpostavljena.

Kitajski znanstveniki so v preteklosti omenjali helij 3 kot enega od vzgibov za program Chang'e, a so državni dokumenti o vesoljskem programu to prenehali omenjati. Vsekakor zaradi občutljivosti tega vidika raziskovanja Meseca. Verjetno prav zaradi tega veliko več govorijo o sviloprejkah ter »pasu in poti«, s katerimi bi Kitajska rada povezala zvezdni svod z deli našega planeta, ki so voljni pristopiti v interesno sfero azijske sile.

Sviloprejke se zdijo miroljubne, svila pa mehka. Ambicije glede helija bodo na vrsti pozneje, ko bo Kitajska pokukala na temno stran bleščečega nebeškega telesa, ki ga navadni smrtniki opazujejo z ­začudenjem.