Na vrhu G20 najnižji skupni imenovalci, na ulicah kaos

Hamburg – »Vsi še ne priznavajo prednosti svetovne trgovine, a morajo trgi ostati odprti,« je ob zaključku vrha G20 komentirala gostiteljica srečanja najbolj razvitih in vplivnih držav sveta Angela Merkel. Kompromis v slogu »19 + 1« so poiskali tudi pri boju proti podnebnim spremembam, saj ZDA Donalda Trumpa vztrajajo pri izstopu iz pariškega sporazuma.

Kjer ni soglasja, je treba vzeti na znanje nesoglasje, je bila praktična nemška kanclerka, ki je na agendo G20 dodala vrsto prej zanemarjenih vprašanj. Nemčija, Francija, Velika Britanija, Italija, skupna EU, ZDA, Kitajska, Japonska, Kanada, Indija, Avstralija, Južna Koreja, Rusija, Turčija, Brazilija, Argentina, Mehika, Južna Afrika, Indonezija in Saudska Arabija so s sodelovanjem številnih mednarodnih organizacij razpravljale o reguliranju mednarodnih finančnih trgov in boju proti terorizmu, a tudi o izzivih digitalnega gospodarstva, boju proti nalezljivim boleznim in vse večji neučinkovitosti antibiotikov, spodbujanju ženskega podjetništva in položaja držav v nerazvitem svetu ter še posebej nove pomoči razvoju Afriki s kombinacijo javne in zasebne pomoči. Dosedanja pomoč, osredotočena na vlade, se po prepričanju strokovnjakov ni obnesla.

Visoki sestanki

Eden od rezultatov mednarodnih konfliktov in razvojnih težav je tudi gigantski migrantski naval na Evropo, ki ta čas še posebno resen alarm povzroča v Italiji. Stara celina je še vedno odvisna tudi od sodelovanja Turčije pri nadzoru nad tako imenovano balkansko begunsko potjo, čeprav ima vsaj Nemčija vse težje odnose z njenim predsednikom Recepom Tayyipom Erdoğanom. Ta se je v Hamburgu bolj harmonično pogovarjal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, ki se je ob robu vrha še bolj odmevno prvič sestal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. »Televizijski Trump se razlikuje od realnega,« je ruski predsednik komentiral več kot dveurne pogovore.

Z nemško kanclerko in francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom je ruski prvak razpravljal o zapletih v vzhodni Ukrajini, a je bil rezultat pogovorov le kratko sporočilo, da mora biti premirje, ki je del mirovnega sporazuma iz leta 2015, vsestransko uresničeno. »V prihodnjih tednih bomo verjetno imeli normandijsko srečanje,« je kljub temu napovedal Macron. »Ni črno-bele rešitve.« Za nemškega zunanjega ministra Sigmarja Gabriela je konflikt v vzhodni Ukrajini celo najpomembnejši vzrok za preveliko oddaljenost med Rusijo in Evropsko unijo. Po prepričanju nemškega šefa diplomacije sta zanjo sicer krivi obe strani, a je tudi poudaril, »da je agresijo začela Rusija«. Ruski predsednik Vladimir Putin pa je še pred prihodom v Hamburg Nemčiji in drugim ponudil sodelovanje pri napredovanju proste trgovine, pridobitve globalizacije in svoj prispevek k njim je zagovarjal tudi kitajski predsednik Xi Jinping.

Umirjanje napetosti

V soboto je Hamburg tudi končno videl miroljubne demonstracije proti vrhu G20, potem ko so nasilneži mesto več dni in noči držali v šahu z razbijanjem, uničevanjem in spopadi s policijo. V organizaciji Attac-a, Levice in številnih drugih so desettisoči miroljubno korakali skozi mesto, policija pa si z vsemi silami prizadeva poiskati zakrinkane nasilneže, ki so za seboj pustili veliko uničenje in skoraj dvesto ranjenih policistov. Na pomoč so morale prihiteti posebne policijske enote, a so nasilneži z zažiganjem vsega, kar jim je prišlo pod roke, plenjenjem trgovin in podobnim nadaljevali celo po zaključku vrha. Pred tem so s požigi avtomobilov, cestnih barikad in kupov gum izzvali celo preusmeritev železniškega prometa ter izredno stanje v vsem mestu. Nemška kanclerka je na zaključni tiskovni konferenci še enkrat obsodila nasilje in povedala, da se »ne če, ampak kako« že pogovarjajo o poravnanju škode, ki so jo imeli lastniki trgovin in avtomobilov ter mnogi drugi.

Policija zdaj meščane prosi, naj posredujejo svoje videoposnetke, fotografije in druge dokaze, s katerimi bi lahko identificirali krivce, in je samo do nedelje zbrala že več kot tisoč dokumentov. Dvoličnost nasilnežev med demonstranti pa je najbolj izrazil odvetnik »avtonomne« združbe Rote Flora Andreas Beuth, ki je izjavil: »Mi, avtonomi, in jaz kot njihov predstavnik za tisk imamo določene simpatije do takšnih akcij, a, prosim, ne v četrti, v kateri živimo. Zakaj ne drugje, na primer v četrtih Pöseldorf ali Blankenese?« Nasilneži so namreč najbolj razdejali prav tiste dele Hamburga, v katerih živi največ privržencev njihove ideologije. V Nemčiji pa že razpravljajo, kdo je kriv, da jih tudi tam niso bolj uspešno ustavili. Tarča nezadovoljstva v decentralizirani Nemčiji je socialdemokratski župan Hamburga Olaf Scholz, a tudi krščanskodemokratska kanclerka, ker je svoje gospodarskemu sodelovanju in svoboščinam tradicionalno naklonjeno rojstno mesto videla kot primerno kuliso za tesno mednarodno sodelovanje. Angela Merkel je poudarila, da so bila podobna srečanja že v Londonu in drugih velemestih ter obljubila pomoč žrtvam razdejanja in pregon krivcev.

Opazna Melania

Prvi dan vrha so nasilni protesti ovirali celo gibanje udeležencev vrha, med drugimi je morala več ur v svojem prebivališču ostati ameriška prva dama Melania Trump. Slovenka po rodu je veliko pozornosti vzbudila tudi s poskusom predčasnega končanja pogovorov med njenim soprogom in ruskim predsednikom, pa čeprav po besedah ameriškega zunanjega ministra Rexa Tillersona brez uspeha. Za razburjenje je poskrbela tudi ameriška »prva hči« Ivanka Trump, ki je v soboto za okroglo mizo s svetovnimi državniki in voditelji mednarodnih organizacij nekaj časa zastopala svojega očeta. »Neizvoljena, nekvalificirana in nepripravljena članica newyorške družabne smetane« si je še posebej doma v ZDA prislužila glasne očitke, zato pa je skupaj s svojo mačeho in prvimi damami drugih držav blestela s svojo manekensko pojavo in oblačili. Nemški prvi mož Joachim Sauer je bil napravljen veliko skromneje, a je ugledni profesor svojo pomembno vlogo ob robu vrha med drugim poskušal izkoristiti za predstavitev simuliranih posledic podnebnih sprememb – pa čeprav le Melanii Trump in drugim predsedniškim partnerjem, a so menda nasilni protesti preprečili tudi to.